Igra Ortona, ki slovi po nekonvencionalnem, farsičnem humorju, s katerim je zaznamoval svoje igre, je pred leti že zaživela v Mariboru v režiji Mateje Koležnik pod naslovom Pornoskop. Po Tauferjevih besedah jih ta naslov ni prepričal, obenem pa je ustvarjanje predstave sovpadalo z afero s spolnimi zlorabami v gledališču in gibanjem #MeToo, politično korektnostjo, pa tudi težnjami po prevzemu vseh vzvodov oblasti pod pretvezo boja proti koronavirusu, ki dobiva še vse drugačno ostrino in subverziven ton, so zapisali v gledališču.
Taufer je spregovoril tudi o ustvarjanju predstave, zaradi epidemije večinoma preseljenem na zoom. Tovrstno delo prek spleta je opisal kot naporno, ker je pomenilo prisilo. Po njegovih besedah gre za "medij današnjega časa v vsej tehnološki sofisticiranosti in primitivnosti umetniške dimenzije".
Predstava je neke vrste komedija, katere namen je po Tauferjevih besedah, da se gledalec v končni fazi nasmeji samemu sebi. Kot je pojasnil, lahko v likih prepozna svoje odklone, nasprotja in abotnosti in se jim nasmehne.
Dramaturg Mate Matišić, ki je poskrbel tudi za priredbo besedila ter glasbo za predstavo, je dejal, da so večkrat prišli do različnih skrajnosti. V gledališkem listu pa je je primerjal običajne bolezni in viruse s koronavirusom: "Vse to, s čimer se Orton duhovito ukvarja - psihične motnje, moško-žensko nasilje, politično nasilje - so naše 'zdrave' bolezni... Ampak ta virus - iz laboratorija (ali pa ne) - nima te kakovosti, kajti oznako 'kakovost usode' lahko bolezen dobi, le če je individualna...Ta virusna kuga je iritantno množična in tako strašansko protigledališka..."
V igri se zdi, da nihče nima ničesar pod nadzorom, je dejal direktor SMG Tibor Mihelič Syed. Igralka Lea Cok (k.g.), ki v predstavi, kot je povedala, predstavlja glas vseh, ki so bili izdani, je povedala, da omenjeno negotovost zdržiš le, če si ves čas igre izjemno prisoten. O podobni izkušnji je spregovorila tudi igralka Maruša Oblak. Po njenih besedah morajo igralci zelo paziti na vsak detajl, saj lahko že manjši zdrs pomeni slabo predstavo.
Dogajanje igre je postavljeno v zasebno psihiatrično kliniko. Ta je v gledališču postavljena v slogu t.i. operating theatra, ki gledalcu omogoča, da dogajanje spremlja iz precej večje bližine, kot bi iz običajnega odra, je še povedal Mihelič Syed.
V predstavi v prevodu Alje Predan poleg omenjenih igralk nastopajo Dario Varga, Uroš Maček, Ivan Godnič, Ivan Rupnik, Sebastjan Starič in Mitja Lovše k. g.. Scenografijo in kostumografijo podpisuje Barbara Stupica.