Thom van Dooren v knjigi med drugim opisuje netipično jato vran, ki se je zaradi podnebnih sprememb in porušenega ravnovesja na planetu po naključju naselila na Nizozemskem. Ptice so se prilagodile in zaživele skupaj s tamkajšnjimi vranami. Čeprav se niso čezmerno razmnoževale in je jata ostala majhna, so jih pristojne oblasti nazadnje obsodile na iztrebljenje in jih popolnoma uničile. Ustvarjalna ekipa Jate se je v okviru raziskovanja za ta avtorski projekt v nizozemskem Rotterdamu tudi srečala s skoraj vsemi vpletenimi.

V rotterdamsko pristanišče sta namreč z eno od ladij leta 1994 prispela vranji samec in samica. Šlo je za vrsto vrane, ki sicer ne biva v Evropi, sploh pa ne v zanjo precej hladnem podnebju: corvus splendens - nizozemsko huiskraai, po slovensko domača vrana. Na Nizozemskem sprva prihod dveh vran ni povzročil pretiranega vznemirjenja, saj so bili vsi prepričani, da vrani zime ne bosta preživeli. A temu ni bilo tako. Še več, tri leta po prihodu na Nizozemsko je vranji par dobil prvega mladiča.

Kot je v izjavi povedal režiser Divjak, je avtorski projekt Jata poskus problematiziranja, kako velikokrat v naši družbi delamo stvari po inerciji, še posebej kadar se ukvarjamo z drugimi bitji in z veliko enostavnostjo presojamo, kdo je tisti, ki si zasluži, da lahko biva v našem okolju in kdo ne.

Glavno sporočilo Jate po njegovih besedah je, da si ta svet delimo z drugimi bitji, da nismo edina bitja na tem planetu in da ni samo naša zgodba tista, ki si zasluži, da je slišana in povedana. Upa, da bo Jata spremenila odnos do vran tudi v Ljubljani.

Kot je še dodal, sam v zadnjem času poskuša s serijo predstav dvigniti ali sprožiti senzibiliteto za druga bitja ter zavedanje, da si naš svet delimo, da imajo druga bitja tudi svoje zgodbe, svojo preteklost, svoje želje, svoje strahove in tudi svoje mesto na tem planetu.

Po besedah v. d. direktorice Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) Inge Remeta je predstava Jata tudi izhodišče za razmislek o migracijah, integraciji in nenehnem iskanju boljših pogojev za življenje.

V predstavi igrajo Lina Akif, Primož Bezjak, Damjana Černe, Iztok Drabik Jug kot gost, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Matej Recer, Blaž Šef, Vito Weis in Lara Wolf kot gostja. Dramaturgija predstave je delo Gorana Injaca in Gregorja Zorca, kostumografija Tine Pavlović. Pod glasbo se podpisuje Blaž Gracar, pod oblikovanje luči Borut Bučinel.

Premiera bo v sredo ob 19.30 v spodnji dvorani. Ponovitve ob isti uri še ta petek ter 22., 23., 25. in 26. oktobra.