Direktor SMG Tibor Mihelič Syed je na novinarski konferenci povedal, da so Hlapce prvotno načrtovali maja lani, z nekajkratnimi prestavitvami pa so morali zamenjati tudi nekaj igralcev. Ker prinaša pogled tujega režiserja, so se namesto klasične postavitve, kot jo je nazadnje leta 2017 v ljubljanski Drami režiral Janez Pipan, odločili za avtorsko predstavo po motivih drame.
Glavna tema predstave je po besedah umetniškega vodje SMG Goranja Injaca katoliška cerkev in po njegovi oceni prinaša nov pogled na Cankarja. Kot je povedala režiserka, je Cankar vedel, da je cerkev zelo močna, o tem pa po njenih besedah razmišljajo z lastne perspektive. Ob primerjavi med Slovenijo in Poljsko je ugotovila, da sta si državi podobni in da je učitelj Jerman, eden glavnih likov v Hlapcih, prisoten vsepovsod po Evropi.
"Vsepovsod je politična situacija taka, da se desnica krepi, aktivisti pa skušajo izraziti svoj protest. Vsi izkušamo isti vzorec: tudi na Poljskem protestniki nimajo vpliva na politiko," je povedala režiserka, ki je dramo prebrala v angleščini.
Pri njeni postavitvi jo je zanimalo potopitveno oziroma imerzivno gledališče, kjer ima občinstvo mesto v predstavi. Igralci so po njenih pojasnilih neke vrste objekt, lahko delajo, kar hočejo, vsaka oseba ima svoj nastop, ker lahko odloča, kje bo stala in komu bo sledila. Dramaturg Lukas Chotkowski je razkril, da bodo nosili slušalke.
Nastopili bodo Dragana Alfirević, ki je bila tudi koreografinja, Neda R. Bric, Damjana Černe, Daša Doberšek, Boris Kos, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Draga Potočnjak, Robert Prebil, Stane Tomazin in Vito Weis. Scenograf je bil Zbigniew Libera, kostumograf Konrad Parol, glasbo podpisuje Cezary Duchnowski.
Kot je povedal Weis, osnovna ideja in linija Cankarja ostajata, z avtorskim pristopom pa vstopajo v nek dialog s časom, ki ga živimo zdaj. Po njegovih besedah predstavlja vero Jermana v boga, v človeka in v humanizem, zato zna biti predstava posebna glede na scenografijo in glede tega, kako bo gledalce potegnila v dogajanje, da bodo "del te maše, ki se ves čas dogaja".
Igralka Draga Potočnjak pa je izpostavila razliko med krščansko vero in cerkvijo. Kot je dejala, se ljudje ne sramujejo vere, ampak cerkve, in s tem zanikala izjavo ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ki je dejal, da je danes nekatere sram krščanstva, kot je bilo Cankarja sram njegove matere.
Ker v predstavi igra Cankarjevo mater, je zanikala tudi slednje. Po njenih besedah je bila Cankarjeva mati dobrota, upanje in solidarnost, a hkrati razdvojenost ter strah za bodočnost in za otroke. "Ne pozabiti, da je bil Cankar socialist in bi kapitalizem danes močno grajal," je še dodala.