ZDUS, 22. 4. 2014

V slovo - igralka Alenka Vipotnik

Alenka Vipotnik, rojena 18. januarja 1943 na Rakeku, je pred dnevi umrla po dolgi bolezni v 71. letu starosti.
:
:

Foto: Peter Uhan/Arhiv SNG Drama Ljubljana

Kot igralka je v ljubljanski Drami delala od leta 1971 do 2006. Igrala je v številnih predstavah, med drugimi je nastopila kot Rinka v Torkarjevi Zlati mladini, Izabela v Shakespearovi Milo za drago, Elmira v Molièrovem Tartuffu in Hana v Cankarjevem Kralju na Betajnovi.

Igrala je tudi v številnih filmih, med drugim v filmu Odpadnik, Carmen, Decembrski dež, Lucija in v TV-serijah Mali oglasi, Dekameron in Polikarp.

Kot povzemajo poročanje častnika Delo pri ZDUS, je bila Vipotnikova poročena z režiserjem Jako Judničem, sicer pa je hčerka pesnika in Prešernovega nagrajenca Ceneta Vipotnika, sestra grafičnega oblikovalca in prav tako Prešernovega nagrajenca Matjaža Vipotnika ter nečakinja politika in pisatelja Janeza Vipotnika.

Režiser Gregorij Paro je o Alenki Vipotnik ob njenem odhodu v pokoj zapisal: »Alenka je ustvarila antologijsko vlogo Aste Allmers v Malem Eyolfu, skrivnosto, polno zatajene čutnosti; telesno krhka, temnega glasu, z bogatimi podtoni, nikoli do konca razumljiva ne sebi ne svojemu bratu, vendar pa z izbiranjem sublimnih in večplastnih motivacij, ki so se preoblikovale v zelo poseben, oseben igralski izraz, kristalno jasna in razumljiva za publiko.

Alenka je bila izvrstna tudi kot Shakespearova Izabela v komediji Milo za drago. V nekakšni stiski med naivno čistostjo in komaj prebujeno ženskostjo je postala neubranljiva vaba za Angelovo (Cavazza) neobrzdano seksualno slo. Toda vsa tista silna Angelova zaslepljena strast ni bila nič v primerjavi z Izabelinim oziroma Alenkinim razorožujoče neposrednim izkazovanjem čustev. Kar je bilo v srcu, je bilo tudi na jeziku.

Poleg Prištinskega Macbetha v albanščini je bila prav uprizoritev Milo za drago moj najboljši Shakespeare, in sicer po zaslugi velikih slovenskih igralcev, med katerimi je blestela tudi Alenka Vipotnik. Katerina Ivanovna Verhovceva v Hiengovi dramatizaciji Bratov Karamazovih Dostojevskega ni bila velika vloga, ampak v spominu mi je ostala Alenkina aristokratska figura in njena prefinjena igralska zadržanost. Alenka je tip igralke, ki več sugerira kot pokaže, zato je na odru tako zanimiva.«