Po režiserjevih besedah je dramatik v enodejanki satirično orisal ta družbeni sloj in njegove takratne značilnosti ter se poigral s prikazovanjem osebnostnih lastnosti posameznih pripadnikov tega sloja. "Te lastnosti so nam dobro znane, vsak od nas ima vsaj nekaj od tega, kar nosijo liki iz Brechtovega besedila. Okoliščine in svet, v katerih se uspešno goji in razvija malomeščanščina kot družbeni pojav, so se spremenile," je dodal.
Sprašuje se tudi, kakšen je danes kontekst, kjer se manifestira malomeščanstvo. So to bogastvo in nepremičnine, na hitro pridobljene s kriptovalutami, vplivništvom in podobnimi načini pridobivanja nesorazmerno ogromnega bogastva, ki jih naseljujejo sloji, ki so še včeraj opravljali raznovrstno vsakodnevno tlako, danes pa s petkami salonarjev in s čevlji prestižnih znamk praskajo parkete svojih dnevnih sob v raznih "vilah" in "burgih" in se prištevajo med elito ali pa jih tja prištevajo drugi? Lahko ta pojav najdemo tudi znotraj še katerega drugega sodobnega konteksta?
Kot so zapisali v gledališču, je Brecht leta 1919 prišel v stik s političnim kabaretom in komičnimi skeči Karla Valentina, ki so imeli velik vpliv na nastanek Malomeščanske svatbe. Slednji je napisal skupaj s serijo drugih enodejank kot 21-letni študent, najprej pod naslovom Svatba, kasneje pa je naslov spremenil v Malomeščanska svatba.
Tako kot Valentin v svojih skečih je tudi Brecht v enodejankah uporabil dogodke iz ljudskega življenja, humor, ki pogosto prehaja v satiro, pogovorni jezik, besedne igre z dvojnimi pomeni ter realistično igro, prepleteno z absurdnimi vložki in elementi slapstick komedije.
Med slavnostnim poročnim kosilom, ki naj bi bil najlepši dogodek v skupnem življenju mladega para, gre vse narobe. Člani družine in prijatelji se najprej družijo v vsakdanjem, skoraj naturalističnem pogovoru, med obedom pa začnejo pozabljati na primerno obnašanje in vljudnost ter odkrito pokažejo svoje sovraštvo in neumnost. V njihovih pogovorih se razkrijejo zamolčane skrivnosti, ki vse prisotne postavljajo v vse prej kot lepo luč, in zdi se, da bo skupaj s pohištvom propadel tudi komaj sklenjeni zakon mladoporočencev, so vsebino igre povzeli v gledališču.
Malomeščanska svatbo so opisali kot družbeno satiro in komedijo, ki brezkompromisno razkriva lažen svet malomeščanskega blišča kot svet laži, dvojne morale prevar, plitkosti, pritlehnosti in bede, kjer se vsi pretvarjajo, da so boljši, pametnejši in sposobnejši. Kot njene največje odlike pa so izpostavili izvrsten dialog, odlično besedno komiko, nepričakovane obrate in večpomenskost.
Ustvarjalsko ekipo ob režiserju Ekartu sestavljajo še prevajalka Urška P. Černe, dramaturginja Tatjana Doma, scenograf Marko Japelj, kostumografka Tina Kolenik, skladatelj in korepetitor Drago Ivanuša, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektorica Živa Čebulj in koreografka Rosana Hribar.
V predstavi igrajo Branko Završan, Lučka Počkaj, Lucija Harum, Eva Stražar, Žan Brelih Hatunić, Andrej Murenc, Barbara Medvešček, Damjan M. Trbovc in Borut Doljšak k.g..