STA, 4. 4. 2025

V SLG Celje premiera arktične tragikomedije Kokkola

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo nocoj premierno uprizorili arktično tragikomedijo Kokkola ene najbolj znanih finskih gledaliških ustvarjalk Leee Klemola. Gre za prvo uprizoritev katerega od del finske avtorice na slovenskih gledaliških odrih. Tragikomedijo je režirala Živa Bizovičar.
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje

Kot je povedala režiserka Živa Bizovičar, komedija Kokkola na duhovit, mestoma ciničen način problematizira centralizacijo, mrtvost malih krajev in izgubljenost mlajše generacije, ki v mrtvilu vaške skupnosti težko najde svoje mesto ali smisel.

Čeprav se dogajanje odvija na Finskem, jo je tako ob branju ves čas spominjalo na njen dom, na čudno domačnost in nostalgijo po njenem rodnem kraju in tesnobo ter pomanjkanje možnosti, da bi si v njem ustvarila samostojno življenje, so v SLG Celje povzeli Bizovičar.

V drami gledalec spremlja Marttija Piana Larssona, Arijoutsija Zachariasa Prittinena in Harrija Lommarka, ki skupaj vodijo posebno podjetje za osebne storitve. Po zapuščenih ulicah Kokkole se vozijo z avtobusom in iščejo ljudi, ki bi potrebovali njihovo pomoč, in s tem možnost hitrega zaslužka in nenazadnje smisel življenja.

Prek Piana in njegovih sodelavcev gledalci spoznajo nabor vaških posebnežev, od katerih ima vsak svoje skrite želje, ki pa so nedosegljive. Čeprav je njegova pomoč večinoma nezaželena, Piano s svojima zaposlenima poskuša reševati situacije ter s tem skriti lastno praznino in nezmožnost polnega življenja.

Dramaturg predstave Nik Žnidaršič je pred premiero v video izjavi povedal, da posebnost besedila leži tudi v njegovem jeziku in v izbiri narečja. V originalnem besedilu skoraj vsi liki govorijo v kokkolskem narečju. Ko so iskali vzporedno narečje slovenščine, sta se z režiserko Bizovičar hotela izogniti nevtralnim narečjem, ki so v gledališču navadno izkoriščena za ceneno zabavanje občinstva.

Odločili so se za narečje, ki s seboj prinese vsaj nekaj tega, kar nosi kokkolsko, hkrati pa omogoča tudi jasno in zaznamovano čustveno izražanje. "Tako smo prišli do zasavščine, ki v svojih legah podpira svet, v katerem se giblje besedilo – narečje ne spremeni le besed, melodije in govora, temveč, morda celo pomembnejše, spremeni odnos; nekatera čustva podpre, druga popolnoma prepreči," je še dejal Žnidaršič.

Igralec Urban Kuntarič ocenjuje, da je predstava komična v svoji tragičnosti. Omenjeni Piano namreč zazna, da je njegovo življenje popolnoma brezsmiselno, zato vedno znova pada v komične situacije, zlasti ko pomaga drugim osmisliti njihovo življenje in si na ta način osmisli tudi svojega.

Specifičnost besedila Kuntarič vidi v zasavskem narečju, kar je bil za igralski ansambel svojevrsten izziv.

Igralka Lučka Počkaj je glede zahtevnosti vloge Marje-Terttu Zeppelin povedala, da je vidikov več in da so vsi skupaj predstavljajo zahtevno nalogo. Gre za pester lik, ki je disfunkcionalen in patološki. Vidiki so zahtevni, a tudi prijetni. "Človek ni tako osamljen, če mu družbo dela telo," je ena njenih najljubših replik.

Igralec Gregor Zorc, ki v predstavi nastopa kot gost, je ocenil, da je bilo učenje zasavščine zelo zahtevna naloga, saj je bilo treba odvreči neko svoje jezikovno orodje in ga na novo naložiti. Izpostavil je tudi, da je predstava v bistvu sestavljena iz precej absurdnih situacij, ki pa jih je bilo treba nekako "prizemljiti".

Avtorica Leee Klemola, ki je kariero začela kot igralka, prebija meje gledališča in ustvarja izrazne oblike, ki so nove, drzne in iskrene, so zapisali v SLG Celje.

V njenih dramah sta vulgarno in sveto neločljivi, meje med človekom in živaljo pa zabrisane. Njeno najbolj znano delo je Arktična trilogija – prvi del, Kokkola, je divja tragikomedija, ki je v finsko gledališče vnesla popolnoma nov glas in slog ter požela odobravanje doma in v tujini. Druga dva dela trilogije, Kohti kylmempaa in New Karleby, pa sta neolepšano in inteligentno nadgradila tematiko mraza, ljubezni in hrepenenja.

V predstavi igrajo: Urban Kuntarič, Lovro Zafred, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Gregor Zorc, Maša Grošelj, Eva Stražar, Barbara Medvešček, David Čeh, Aljoša Koltak, Jagoda Tovirac in Žan Brelih Hatunić.

Ustvarjalsko ekipo pa sestavljajo prevajalka Julija Potrč Šavli, lektor in prevajalec v zasavsko narečje Jaša Drnovšek, režiserka Živa Bizovičar, dramaturg Nik Žnidaršič, scenograf Lin Martin Japelj, kostumografka Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektorica Živa Čebulj, oblikovalec in izdelovalec tjulnja Gregor Lorenci, asistentka kostumografke Zala Jenček in asistentka lektorjev Maša Milčinski.

Kokkola, Gledališče Celje, Živa Bizovičar, Leea Klemola

Povezani dogodki