Kot je na novinarski konferenci dejal umetniški vodja gledališča Simon Šerbinek, se komedijski preludij izvrstno umešča v letošnjo sezono, ki so jo želeli obarvati humorno, obenem pa je primerna tudi za obeleženje letošnje 95-letnice delovanja Šentjakobskega gledališča.

Žilavec, ki je tudi sam igralec, je menil, da je igra blagoslov za igralce, saj jim ponuja priložnost, da like, ki so nenavadni, priženejo do njihovega roba. S tem pa lahko izživijo svoj igralski ludizem oziroma strast do igranja.

Rdeča nit predstave so spolnost in odnosi kot njena posledica, poleg tega so v predstavo vključili tudi nekaj prizorov situacijske komike, je povedal Žilavec. Poudaril je, da predstava ne ponuja enovite zgodbe, pač pa je sestavljena iz 20 kratkih prizorov. Ti sestavljajo kolaž skečev in mini predstav, ki se povezujejo v celoto.

Najprej si je režiser želel večje igralske zasedbe oziroma deset igralcev, a ker Jesihovo dramsko besedilo predvideva le štiri, so se na koncu odločili za šest igralcev. Vsak izmed njih odigra od 11 do 15 likov, vmes pa se mora tudi ves čas preoblačiti. Kot je povedala kostumografka Mateja Čibej, je v komediji mogoče videti 56 različnih oprav.

Po besedah igralca Mihe Vlaja je študij ponujal nov pogled v igro in opozoril na detajle. Svojevrsten izziv mu je predstavljalo hitro menjavanje likov, pri čemer se je moral v vsakega 110-odstotno vživeti.

Triko ni zgolj lahkotna komedija, temveč mestoma zelo romantična, kritična in sarkastična predstava. Čeprav je doživela že več izvedb v slovenskem prostoru, sam tekst ponuja toliko možnosti, da še zdaleč niso izčrpane. Hkrati v občinstvu vedno znova vzbuja radovednost nove izvedbe, so zapisali v gledališču.

V predstavi igrajo Lili Bačer Kermavner, Jasmina Bejtovič, Peter Cusma, Nives Mikulin, Janez Usenik in Vlaj. Scenografija je delo Voranca Kumarja, glasba Dejana Berdena in Tine Mauko.