Nušićevo besedilo pripoveduje o podjetniku Pavlu, ki se, ko spozna, da sta ga poslovni partner in žena prevarala, odloči uprizoriti lastno smrt. Po treh letih se vrne in se skuša vključiti v življenje, ki je med tem teklo brez njega. Mimo njega. Kot da ga ni. Ker ga ni bilo, je vsebino v gledališkem listu povzel Čušin. Kot je povedal na današnji novinarski konferenci, je v besedilu najti vse, kar zadnjih deset let gledamo v slovenski politiki: ponarejene diplome, plagiate, izbrisane, krajo identitet in podobno.
Nušićevo besedilo je nekdanjemu direktorju in umetniškemu vodji gledališča Borisu Kobalu predlagal sam in ta ga je sprejel. Glede na aktualnost besedila je izrazil začudenje, da se za njegovo uprizoritev ni odločilo še kakšno slovensko gledališče. Kot je še povedal Čušin, je Nušić živel v stari Jugoslaviji in je rad obračunaval z oblastjo. Tudi v Pokojniku, ki je njegovo zadnje dokončano delo, obračuna z državo in sistemom ter ljudmi, ki ta sistem ohranjajo.
Tekst vsebuje vloge, saj jih je označil kot "cuker vloge", ki bi se jih tudi sam kot igralec razveselil. Tudi v Šentjakobskem gledališču so nekateri te vloge izvrstno pograbili, je povedal in obenem izrazil obžalovanje, da jih kot ljubiteljski režiser ni "zmogel popeljati še korak naprej". Liki so po njegovih besedah vsi nekoliko zlobni, igralci, zasedeni v predstavi, pa pravzaprav zasebno predobri, zato je bila zanje zelo zahteva igralska naloga v sebi najti to zlobo, da so jo lahko izrazili na odru.
Kostumograf Bojan Vister je za kostume posegel v fundus Šentjakobskega in še nekaterih drugih gledališč, v skladu z režiserjevo želji pa imajo pridih 30. let minulega stoletja. Čušin, kot je povedal, ima zelo rad stvari iz fundusa, tako kostume kot tudi sceno, saj imajo neko svojo energijo. Scena, ki jo je ustvarila Martina Lesar Kikelj, je po Čušinovih besedah preprosta, zračna in vrtljiva in "kot se premika pohištvo v predstavi, se premikajo sistemi v državi in misli v glavi".
Čušin se je odločil za prevod Mileta Klopčiča z, kot je povedal, "nekoliko starinsko sestavo stavkov". Dodal je, da so se z izreko tega prevoda skušali v načinu igre približati srbski komediji, ki jo označuje specifičen stil igranja. Pri imenih in krajih so po njegovih besedah ostali v Srbiji, liki na odru so pa Slovenci. Igralska zasedba je številčna in šteje 14 članov.
Na današnji novinarski konferenci pa se je predstavila tudi v.d. direktorice Šentjakobskega gledališča Katja Ogrin. Po izobrazbi umetnostna zgodovinarka je sicer že 15 let članica gledališča, trenutno pa jo je mogoče na odru videti v predstavah Maraton in Petelinji zajtrk. Kot je povedala, se trenutno seznanja s stanjem, sicer pa sebe vidi predvsem kot most med člani na eni in upravo na drugi strani.
Umetniško vodenje pa je po izreku izredne odpovedi direktorju in umetniškemu vodji gledališča Kobalu zaradi afere o plagiatorstvu v začetku februarja prevzel umetniški svet, ki je bil že prej posvetovalno telo umetniškega vodje. Sestavljajo ga Jaša Jamnik, Živa Čebulj in Janez Usenik. Umetniški svet je dokončal aktualno sezono, praktično postavljena pa je pod njihovim okriljem po besedah Katje Ogrin tudi že prihodnja sezona.
Predsednik društva Šentjakobsko gledališče Ljubljana Janez Vlaj je še pojasnil, da jim sicer statut omogoča različne modele umetniškega vodenja - lahko z umetniškim vodjem in svetom, lahko pa tudi brez enega ali drugega. Funkcija v.d. direktorja je sicer omejena na leto dni, v tem času pa bodo tudi objavili razpis za novega direktorja.