Predstava je nastala izpod peresa enega najuspešnejših hrvaških dramatikov Tomislava Zajca, ki se v dramskem besedilu dotika vznemirljive teme ugovora vesti, kar je v današnjem času, ko divja vojna v Ukrajini, še toliko bolj aktualen problem.
Besedilo namreč temelji na resničnem dogodku iz leta 1943, ko se je v nacistični eri zgodilo nekaj popolnoma nepredstavljivega - Franz Jägerstätter, preprost avstrijski kmet ter mož in oče treh otrok, si je drznil zoperstaviti Hitlerju, ko se je odrekel poslušnosti in zavrnil sodelovanje v eni največjih vojnih morij, s čimer je postal simbol upora proti nacističnemu stroju.
Svoj ne nacizmu je seveda plačal z življenjem in poniknil v anonimnost. Šele v zadnjem času se je, potem ko so ga razglasili za mučenca ter tudi po zaslugi drame Jägerstätter Felixa Mittererja in upodobitvi njegovega življenja v filmu Skrivno življenje Terrenca Malicka, obudilo zanimanje za načelnega moža, ki je postavil etična vprašanja nad vse in se raje odločil za smrt kot za konformizem in poslušnost nacizmu.
"Tako tudi Zajec v svoji monodrami postopoma in skozi oči opazovalca razkriva življenjsko pot in usodno odločitev Franza za vztrajanje pri etičnem načelu Ne ubijaj, namesto slepe poslušnosti Hitlerju," pred premiero pravi Srpčič, ki je ob režiji poskrbel še za dramaturgijo in scenografijo.
Ob tem je kot primer navedel besede Franza v predstavi: "Recimo, a ni pravzaprav smešno, ko se ne moreš odločiti, ali je ta vojna, ki smo jo začeli, pravična ali nepravična? Ampak ali se kdaj vprašate, če smo mi, nemški narod, tako rekoč misijonarji v tujih deželah, kakšni so torej ti misijonarji, ki odhajajo v neznano z brzostrelkami in tanki, da bi spregovorili o resnici?".
Za prevod hrvaške drame je poskrbel kar Borut Veselko, nekoč igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem, pozneje je zaslovel kot voditelj televizijske oddaje Odklop, za katero je prejel štiri viktorje. Leta 1991 je na Slovenskemu filmskemu maratonu v Portorožu prejel naziv igralec leta, leta 2001 pa na Festivalu slovenskega filma nagrado vesna za najboljšega igralca. Danes deluje v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer je bil nekaj časa tudi direktor, zdaj pa kot igralec nastopa tako v predstavah domačega kot tudi v ostalih slovenskih gledališčih.
Direktor ptujske gledališke hiše, ki sicer deluje brez lastnega igralskega ansambla, je že pred sezono povedal, da bo ta nekoliko bolj resna od prejšnjih, rdeča nit repertoarja pa je vojna. "Vem, da je to nekako mračnjaško, a če pogledamo svet okoli sebe, se na eni strani te vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo," je takrat pojasnil.