Keltsko legendo o Tristanu in Izoldi so prvič zapisali v 12. stoletju. V tragični zgodbi o uničujoči strasti med junakom in ženo njegovega fevdalnega gospoda je Richard Wagner prepoznal svoje ljubezensko razmerje z Mathildo Wesendonck in leta 1854 začel pisati operno različico zgodbe. Končana je bila leta 1859, prva izvedba pa je bila leta 1865 v Münchnu.
"Wagnerjeva opera Tristan in Izolda je primer najekstremnejšega umetniškega materiala na temo čakanja, dolgotrajnega odlaganja konca, razrešitve. V operi se ponavlja 'fenomen', drobna struktura, ki so jo poimenovali 'Tristanov akord'. Z vsakokratno nedokončanostjo, nerazrešitvijo akorda, je avtor znotraj tako kratke strukture ustvaril neprekosljivo atmosfero hrepenenja, večnega iskanja, tavanja," piše na spletni strani PTL.
"Predstava Tristanov akord se na svojevrsten način ukvarja z razbiranjem in uprizarjanjem glasbene strukture. Išče nove načine prevajanja konkretne strukture enega medija (glasbe) v drugega (ples), oziroma načine, kako lahko ples poseli že vnaprej določeno partituro," so še pojasnili pri PTL in dodali, da je akord, iz katerega izhajajo v tem raziskovanju, poimenovan objem.
Soustvarjalci in nastopajoči so poleg Kaje Lorenci še Kristyna Šajtošova, Žigan Krajnčan, Ivan Mijačević in Aleš Zorec. Dramaturgijo predstave podpisuje Rok Vevar, za zvok sta poskrbela Aleš Zorec in Ivan Mijačević, združena pod imenom sz3, za fotografije Nejc Valenti in Borut Bučinel, oblikovanje luči pa podpisuje Aljaž Zaletel.
Predstava, katere ponovitev bo v petek ob 20. uri, je nastala v produkciji zavoda Flota in v koprodukciji PTL ter ob podpori ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana.
Kaja Lorenci je po navedbah zavoda Flota plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, rojena leta 1981 v Mariboru. Leta 2006 diplomirala na Salzburg Experimental Academy of Dance (SEAD). Po končanem študiju je kot plesalka sodelovala v predstavah Andreje Rauch Podrzavnik, Mateje Bučar, Gregorja Luštka in Rosane Hribar, Madeleine Karlsson in Aleksandre Stratimirović, Shimrit Golan, Katje Legin, Nataše Berce, Karmine Šilec (Carmina Slovenica) in Vite Osojnik.
Z avtorsko predstavo Zven telesne tišine (2011) je v sodelovanju z Ivanom Mijačevićem začela razvijati svojevrstno metodo ustvarjalnega dela in pristopa h gibu. Leta 2016 je nastala njena druga celovečerna avtorska predstava Morda na videz kdaj kot vsi ljudje s petimi plesalci.
Več let je poučevala sodobno plesno tehniko na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, umetniški gimnaziji, trenutno pa na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo opravlja magistrski študij iz Umetnosti giba. Za perspektivno koreografijo je lani prejela nagrado Ksenije Hribar, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije.