Kot je na novinarski konferenci povedal Novak, je bilo Schwabovo besedilo Predsednice v slovenskem prostoru že uprizorjeno, vendar pa je pravi čas, da se uprizori znova, saj odpira zelo aktualne teme. "Ugotovili smo, da besedilo nima kar tako statusa sodobne klasike, saj ima številne plasti in na vsaki vaji smo odkrivali nove," je pojasnil.
Schwab (1958-1994) je bil en najradikalnejših kritikov avstrijske družbe in družbe nasploh. V otroštvu je od blizu spoznal vso bedo in tudi sanje ljudi s socialnega dna in prav o tem govorijo Predsednice. Schwab skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še aktivne Maričke razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe.
Kot so pojasnili v kranjskem gledališču, popreproščena banalnost, primitivizem in tudi brutalnost Erne in Grete na eni strani ter idiotska naivnost versko fanatične Maričke kulminirajo v njihovih erotičnih in sentimentalnih sanjarijah, da bi avtor pred očmi malomeščanske publike brez olepševanj razgrnil vso bizarnost ljudi, ki jih na eni strani omejuje klišejski in togi katolicizem, na drugi pa globoko zakoreninjeni nacizem.
Dramaturginja Marinka Poštrak je povedala, da se v letu 1991, ko so bile Predsednice napisane, javnost ni niti toliko zavedala, o čem besedilo sploh govori. Takrat sta velik škandal povzročila jezik in tematika. Fekalno dramo, kot je avtor sam poimenoval, in groteskni absurd so razumeli kot napad na spodobnost gledališča.
Dejansko pa se, kot je pojasnila Poštrak, skozi predstavo zazremo v ogledalo naših uničenih, otrplih in nečustvenih odnosov, iz katerih izhaja tudi zlo. Predstava o banalnosti zla govori skozi črni humor, je izpostavila dramaturginja in pojasnila, da se na začetku smejimo tem malim predsednicam, potem pa vse bolj z grozo strmimo v njihove travme, ki so tudi posledica katoliške indoktrinacije.
"Moj glavni vpogled je bil v nemoč, v to, na kakšne vse načine omejujemo sami sebe, na kakšne vse načine smo izgubljeni, si ne upamo niti želeti, niti sanjati, omejeni smo zaradi teže preteklosti in kompleksnosti sveta," je povedal režiser. Pojasnil je, da so Predsednice označili za črno komedijo, vendar pa gre tudi za izjemno tragično delo.
"Mislim, da bomo v uri in pol s predsednicami našli tudi neko refleksijo nas samih in na ta način mogoče odprli kakšne plati naših življenj, ki jih sicer ne bi. Tako kot se pred nami razkrivajo te tri zelo posebne ženske, tako upam, da bomo tudi kot gledalci odprli kakšne kotičke naših src, ki jih morda skrivamo sami pred seboj," je dejal Novak.
Predsednice bodo na odru oživile Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Tina Resman. Kot je povedala Jevnikar, se je pri oblikovanju vloge veliko ukvarjala s tem, "kako kruto lahko zaznamuje in v kakšno blato lahko potegneta človeka osamljenost in nemoč ter kako smo mogoče tudi z leti ljudje nagnjeni k temu, da hočemo imeti svoj prav točno tam, kjer res ni nobene potrebe, in s tem povzročimo pravzaprav ogromno zla".
Predstavo zaznamuje zelo umetelen jezik, pri čemer pa je veliko tudi zelo prostaških izrazov. Dramo je prevedla Mojca Kranjc. Kot je povedal Novak, je pomembna tudi zvočna podoba, je jo je izdelal avtor glasbe Uroš Buh. Da oder zaživi, pa s pomočjo žive glasbe poskrbi tudi pozavnist Branko Mrak. Poleg tega je pri projektu kot svetovalka za gibanje sodelovala Lada Petrovski Ternovšek.