Kot so sporočili iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, razstava prepleta dokumentacijo obnove jadrnice s poetičnimi interpretacijami njenega kulturnega in simbolnega pomena in zgodbo o telesih, ki jih združujejo delo, morje in čas.
Dela so nastala na pobudo organizacije IoDeposito, ki s projektom Peripheral Memories (Periferni spomini) skozi umetniško produkcijo spodbuja premišljevanje o industrijski dediščini dežele Furlanije-Julijske krajine. Kustosinja Chiara Isadora Artico je k sodelovanju povabila umetnico Nejo Tomšič, ki se je osredotočila na ladjedelniško dediščino Tržiča, zlasti na ladjedelnici Fincantieri in Alto Adriatico Custom. Prva gradi največje križarke na svetu, druga pa izdeluje in obnavlja stare lesenjače. Ob opazovanju radikalno različnih delovnih okolij in tipa ladij, ki jih izdelujeta, se je posvetila razmišljanju o času: o organizaciji časa znotraj organizacije glede na vrsto dela, ter o doživljanju časa, ki ga produkti teh ladjedelnic ustvarjajo. Na razstavi v Portorožu je predstavljen sklop del, ki je nastal v ladjedelnici Alto Adriatico Custom.
Koreografa in baletna plesalca svetovnega slovesa Pia in Pino Mlakar sta med letoma 1934 in 1938 vodila züriški balet, dopuste pa sta preživljala na dalmatinskih obalah in otokih. Leta 1936 sta v počastitev rojstva hčerke Veronike pri trogirski ladjedelniški zadrugi naročila športno jadrnico. Ta je bila v lasti in uporabi zakoncev Mlakar do maja 1994, ko sta jo podarila pomorskemu muzeju.
Jadrnica Galeb velja za pomorsko dediščino, a je obenem simbol življenjske drže njenih lastnikov: ob razmeroma veliki odsotnosti podob in video zapisov njunega dela, ob njuni nerealizirani življenjski misiji, da bi ustanovila svojo skupino, nato pa baletno domačijo, se ta jadrnica zdi materialno izročilo njune izredne umetniške vizije in etosa, so v muzeju zapisali v sporočilu za javnost. "Jadrnica je tako predvsem prostor, ki nadaljuje njunega duha," so dodali.
Ob spremljanju prenove jadrnice, ki je tako izrazito vezana na predanost Mlakarjevih jadranju in življenju, posvečenemu umetnosti, avtorica v nastalih delih išče nevidne strukture in razporeditve predmetov v ladjedelnici, za plovbo neuporabnih delov jadrnice, prahu, in jih interpretira kot pričevalce procesa spremembe. Izhodišče za dela na razstavi je opazovanje časovne komponente paradoksa o Tezejevi ladji, ki izpostavlja, da ladja, ki ji zamenjamo vse dele, morda ni več ista ladja, so še zapisali v muzeju. Kot so dodali, razstava združuje risbe, skulpture in videe, ki preizprašujejo krhke vezi med dvema ladjama: tisto, ki je bila, in tisto, ki nastaja.
Razstavo bo spremljal odlomek iz filma Večna baletna domačija II režiserke Danice Dolinar. V soboto dopoldne bo tudi pogovor z umetnico Nejo Tomšič ter plesalcema Nastjo Bremec Rynia in Michalom Rynia o izkušnji dela z Galebom ter z izročilom Pie in Pina Mlakarja.
Razstava bo na ogled do 17. septembra.