Komični strip o fantastičnih sanjah malega dečka, ustvarjen v maniri art-nouveauja, je tedensko izhajal med letoma 1905 in 1911 v časopisu New York Herald. Mali Nemo se poda na avanturo v Deželo sanj, kjer srečuje nepozabne karakterje, čarobno veselje in grozečo nevarnost - vse v pokrajini nepredstavljive lepote in veličastnosti, je mogoče prebrati na spletni strani zavoda Muzeum.

Ena najoprijemljivejših elementov stripa oz. risbe sta razraščanje in manieristična kontura, ki celoten Nemov pravljični svet poganjata navzgor pod oblake. Tako rastejo noge živali in ptic, raste in hodi njegova postelja, rastejo hiše, noge in roke prijateljev, le Nemo ostaja drobcen v vrtincu prigod in mističnih pripetljajev. Celoto ukovirja nek skoraj gotski pridih razcvetelosti sveta in svetloba z dolgimi mlečnimi sencami, ki je značilna za art-nuveau.

Dogajanje na odru je strukturirano v prehajanju in hipnih spremembah prizorišč in razpoloženj. Družbeno socialna nota stripa in zgodbe je čas, v katerem je bil ustvarjen: Mali Nemo je pogosto lačen, prezebel, utrujen, nemočen, iz sanj se zbuja na sto in en način; večinoma pade s postelje, ali pa ga stresajo velike, ljubeče roke, še piše na spletni strani Muzeuma.

V predstavi plešejo Igor Sviderski, Kaja Janjić in Dušan Teropšič, za glasbo je poskrbel Gal Škrjanec Skaberne, oblikovanje svetlobe Hotimir Knific.

Predstava Dežela sanj, ki je spletno premiero doživela v četrtek, je drugi del trilogije Spanje (2019-2021), ki se ukvarja s temo sanjarije in spanja. Prvi del z naslovom Spanje: oblike, krajine, pošasti (2019) postavi v središče telo v umetnosti med budnostjo in sanjami. Trilogijo bo sklenila plesna predstava Arhitektura sanj, III.