Po letih zategovanja pasu v gledališčih so se vsi v razpravi, ki je potekala v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), strinjali, da tako ne gre več naprej. Poleg nujnega vlaganja v infrastrukturo je po njihovem mnenju treba najti nove produkcijske modele.
"Želim si, da naš gledališki prostor ne bi bil več vezan na en sam produkcijski model. Prostor je dovolj velik in zrel, da bi poleg klasičnega, piramidalnega modela imeli še drugačne načine delovanja," je dejal režiser Jure Novak. "Ne gre za to, da bi uničili to, kar imamo. A dajmo si priznati, da potrebujemo še kaj drugega," je dodal in zavrnil bojazni, da bi s tem ustvarjalci bili še na slabšem. "V tem vseprisotnem krču, ko samo branimo to, kar imamo, to dejansko izgubljamo," je prepričan.
Umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš je poudaril, da bitka za preživetje ne sme biti bitka med javnimi institucijami in nevladnim sektorjem, saj se strani dopolnjujeta. Da bi vse prepustili trgu, po njegovem mnenju ni rešitev, saj je slovenski prostor majhen. "Imamo privilegij delati v tem poklicu. A dajmo ne delati tega samo zato, ker imamo to radi. Dajmo zahtevati osnovne pogoje za delo. Šele takrat se lahko začnemo ukvarjati z vsebino in ne formo," je dejal.
"Skuša se ustvariti razkol med javnimi zavodi in neodvisno sceno, a vsi smo na istem. Bili smo tiho, ko se je dogajalo neodvisni sceni, a to se zdaj prenaša v institucije. Sredstev je vedno manj, stroka se ne more razvijati. Skrajni čas je, da dvignemo glas," je dodala igralka Iva Babić.
Igralka in režiserka z izkušnjami z vodenjem gledališča Neda Rusjan Bric je opozorila, da so neodvisni ustvarjalci na slabšem. "Ko se niža sredstva javnim zavodom, prvi čutijo posledice neodvisni ustvarjalci. Neverjetno je, kako lahko preživijo," je dejala in med drugim opozorila na nujnost ureditve statusa samozaposlenih ustvarjalcev. Želi si "modela, ki bi nudil socialno varnost, hkrati pa omogočal določeno pretočnost".
Dolgoletni predstavnik ZDUS v Mednarodni zvezi gledaliških umetnikov (FIA) Marko Simčič je navedel nekatere primere dobrih praks v skandinavskih državah, a je slovenski prostor po besedah predsednika sveta gledaliških direktorjev in direktorja Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroša Korenčana unikaten, zato ne gre kopirati modelov iz tujine.
Mladi igralec Nejc Cijan Garlatti si med drugim želi večje vpletenosti igralskega ansambla pri odločanju o materialu, ki se bo uprizarjal. "To se na alternativni sceni že dogaja," je dejal. Obenem je potrdil, da so mladi igralci v nezavidljivem položaju, zato je nujno treba najti rešitev zanje, tudi glede plačila. "Mladi igralec mora imeti varnost, da se sam odloči, kaj bo delal in kaj ne. To sedaj pri njih sploh ni ozaveščeno," je povedal.
Da je glede plačila igralcev nujna določitev enotnih standardov, so se strinjali tudi ostali. Hkrati je Bratuš opozoril, da to ne bo prineslo rešitve, če ne bodo gledališke hiše imele dovolj denarja, da zadostijo tem standardom.
Okrogla miza, ki jo je moderirala igralka Katarina Stegnar, je potekala na dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev, ki predstavlja eno od novosti letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje. Današnja množična udeležba potrjuje pravilnost odločitve za njegovo ponovno uvedbo - v preteklosti se je imenoval dan igralca -, zato ga po besedah umetniškega direktorja festivala Aleša Novaka nameravajo obdržati v programski zasnovi tudi v prihodnjih letih.
Tudi predsednica ZDUS Saša Pavček, sicer lanska dobitnica Borštnikovega prstana, je izrazila veselje, da se je v današnjo razpravo vključilo "ljudi z različnimi pogledi, a s skupnim ciljem narediti slovensko gledališče še boljše".