V enem prostoru se srečata nosilec podob in lovec na podobe. Gre za fotografiranje papeža in vprašanje, kaj njegova podoba predstavlja milijonom ljudi, kako vpliva na njih in na kateri točki podoba postane močnejša od njenega nosilca, so zapisali ustvarjalci.

Režiserka predstave Tatjana Peršuh je povedala, da v predstavi ne gre za kritiko Cerkve, temveč za kritiko celibata. Predstavljena je "povezava med teatrom in cerkvenim teatrom" ter vprašanje podobe in vsebine, je pojasnila.

Andrej Zalesjak, ki v predstavi igra papeža, se je strinjal, da ne gre za kritiko Cerkve, temveč za problematiko podobe. Tadej Pišek, ki nastopa v vlogi kardinala, pa je dodal, da gre za prikaz tega, kdo vzdržuje podobo ter kdo jo ruši. Ustvarjalcem so bili pri snovanju predstave v pomoč tudi aktualni dogodki po odstopu papeža.

V predstavi igrata tudi Vito Weis in Primož Vrhovec. Kostumografinja je Petja Zorec, za scenografijo je poskrbel Matic Gselman, ki je iskal povezavo med vatikanskimi in gledališkimi principi. Kot je pojasnil, je bilo zaradi prostorskih omejitev mestoma težko prikazati veličastnost prostorov, zato si je pomagal s simboliko.

Predstava je del projekta BiTeater, ki združuje mlade gledališke režiserje, ki v zaostrenih pogojih delovanja kulture ne pridejo do uprizoritvenih možnosti, piše na spletni strani LGL.

Weis je ob tem povedal, da so si lahko pri pripravi predstave ustvarili svoje pogoje za delo, postopek je bil zaradi tega bolj ustvarjalen, določalo ga je manj omejitev.