Umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe je zapisala, de se Omerzujeve lutke nič več groteskno ne posmehujejo svetu in sebi, temveč vtkane v mrežo usode premišljujejo o polnosti življenja in magiji smrti, o poslanstvu umetnosti in skrivnosti stvarjenja.
V umetnikovi novi zgodbi oziroma postavitvi majhne lutke, gole in ožičene, ne kličejo h gibanju, temveč k razmisleku in meditaciji. Predstavljajo življenje, s katerim se opazovalec zlahka poistoveti, s svojo statičnostjo pa v Omerzujevi hiši nemo igrajo svojemu občinstvu.
Omerzu sicer umetnost pojmuje kot večno idejo in gibalo življenja ter kot univerzalno energijo, ki je vzajemno povezana s človekom in njegovo naravo. Svoje dozorevanje in sprejemanje vsega bivajočega po letih dinamičnega ustvarjanja razkriva z mladostniško željo po hiši, po simbolni vrnitvi domov ali - v prenesenem pomenu - po vrnitvi človeštva v skupno harmonijo stvarstva, ugotavlja Pregl Kobetova.
Silvan Omerzu se je leta 1955 rodil v Brestanici, po študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani pa je začel delati v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Leta 1983 je dobil štipendijo za študijsko bivanje v Pragi, kjer je končal specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk.
Doslej je pripravil približno 40 samostojnih razstav, sodeloval pri 60 skupinskih razstavah doma in v tujini ter soustvaril več kot 30 predstav. V zadnjem obdobju se predstavlja s prostorskimi postavitvami, za svoje delo pa je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada. Živi in ustvarja v Ljubljani.
STA, 5. 9. 2013
V Novem mestu razstava Hiše Silvana Omerzuja
:
:
STA,
17. 4. 2012
V SMG premiera Büchnerjeve revolucionarne drame Dantonova smrt
STA,
24. 11. 2020
Drugajanje po etapah, sprva na daljavo
STA,
1. 6. 2022
Letošnji festival Ukrep posvečen mladim plesnim ustvarjalcem