Predstava "o vetru norosti, ki nas popelje v nepoznane svetove, v katerih pa prepoznamo same sebe," povezuje različne žanre, kar je tipično Tompkinsovsko - po vsem svetu je poznan kot človek, ki povezuje ples, glasbeno gledališče in gledališče, je pojasnil Toporišič.
Tompkins, ki je predstavo tudi režiral in pripravil koreografijo, ter scenograf in kostumograf Jean-Louis Badet sta, preden sta se odločila, kaj bosta v SMG ustvarila, nekajkrat obiskala Slovenijo, kjer sta se zagledala v lik kurenta. "S sabo nisva želela prinesti dokončne ideje, kaj bi ustvarila, ampak sva želela z ustvarjalci v SMG ustvariti nekaj, kar bo imelo pomen tudi za Slovenijo," je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril Tompkins.
Kurenta, ki simbolizira konec zime in prihod pomladi, s tem pa prenovo, sta uporabila za izhodišče predstave, a je v procesu nastajanja ustvarjalce pripeljala precej daleč od kurenta.
Predstava je nastala po principu kompleksnih podob - podob, sestavljenih iz več plasti, ki na prvi pogled niso povezane, a skozi predstavo povezave postanejo jasne, je še pojasnil Tompkins.
Ob tem je dodal, da ne mara gledališča, kjer je gledalcu jasno predstavljena matrica, kako naj bere in razume predstavo. Zato je tudi Veter norosti sestavljen iz raznolikih delov, ali so ti smiselno povezani ali ne, pa bodo morali gledalci razbrati sami. Ne gre za linearno predstavo, a osnovna tema predstave sta smrt in prenova, je dodal.
Badet je še pojasnil, da sta v SMG najprej prinesla kostume, nato pa je med nastajanjem predstave nastal še tekst. Izhodiščni element predstave je bil kostum, je poudaril.
Po besedah Toporišiča gre pri delu s Tompkinsom in Badetom za zelo specifičen princip ustvarjanja - po eni strani je zelo avtorski, na drugi strani pa izjemno odprt po tekstualni plati. Ponudili smo jima precej besedilnih korpusov, med katerimi sta si nato izbrala dela, nato pa smo dodajali še vrsto drugih del, je pojasnil.
V predstavi so uporabili odlomke iz improvizacij ter besedil Kurent Ivana Cankarja, Z delom gradimo Srečka Kosovela, Imperializem mi trga glavo Tomaža Šalamuna, Kurent Aleša Štegra, Gledališče in kuga Antonina Artauda ter 'Tis Pity She's A Whore Johna Forda. Ob tem so uporabili še ljudske pesmi Prišla bo pomlad, Vsi so venci vejli in Marko skače, partizanske in domoljubne pesmi Hej, tovariši, Hej, brigade, Lepo je v naši domovini biti mlad, Slovenski pionirji, slovenski popevki Vrača se pomlad ter Zvončki in trobentice, evergreena Just a Gigolo/I Ain't Got Nobody in I'm An Old Cowhand ter uspešnico Total Eclipse of the Heart.
Igralec Blaž Šef je pojasnil še, da je predstava na preizkušnjo postavila "našo omnipotenco v smislu gibalne, zvočne in drugih izraznosti. Občasno smo se morali ubadati s tem, kako vse stvari prilagoditi drugo drugi, ob tem si izmisliti tudi kakšen svoj tekst".
Poleg Šefa v Vetru norosti igrajo, pojejo in plešejo še Primož Bezjak, Aleš Hadalin k. g., Uroš Kaurin, Boris Kos in Maruša Oblak. Asistentka dramaturgije je Urška Sajko, asistentka kostumografije Andreja Kovač, luči je oblikoval David Cvelbar, zvok Silvo Zupančič, masko pa Nathalie Horvat.
STA, 14. 5. 2014
V mladinskem gledališču bo zavel Veter norosti
:
:
Povezani dogodki
STA,
18. 11. 2013
Kolektiv Beton Ltd. v Stari mestni elektrarni z osebno zgodovino