Gledališki kritik se zaljubi v mlado igralko. Kot so zapisali v Mini teatru, je tema preprosta in njegova razmišljanja o staranju in razpadu bi lahko spominjala na krizo srednjih let, a avtor se temu zelo spretno izogne.
Pripoved, ki se nikoli ne prekine, spretno vijuga in menja načine pripovedi in pripovedništva, od kratkih misli, ki jih pijan človek lahko nameni samemu sebi, do pravljičnosti, ki bi bila vredna bratov Grimm in izvira iz spomina na zgodbe, ki mu jih je povedal vampir William. Nenavadno je opisano kot vsakdanje, vsakdanje pa se spušča v temo groteske.
Rezultat tega mešanja je dokaz, da zgodbe v življenje vnašajo red in globino. Na koncu je jasno, da se junak igre ne bo prepustil vampirjem in večnosti, ampak bo raje obdržal svojo človeško bolečino, saj je ona material za zgodbe. Resnica je lahko relativna, zgodbe pa so resnične, so še zapisali.
McPherson pa je o svoji monokomediji zapisal: "Božiček je igra za enega igralca. Igra le eno osebo in se nič ne pretvarja. Samo pove nam zgodbo. In po moje je to vsa umetnost. Kadar se dva ali več igralcev pogovarjajo na odru, se nam ni težko pretvarjati, da v bistvu niso v gledališču. Če so dobri, potem so lahko kjerkoli."
"Božič je lahko za večino nas zelo delaven. S prijatelji se srečujemo ob večerih po pubih. To lahko postane kot delo, kot da je to tvoja bizarna zaposlitev. V to je vključeno tudi spoznavanje kopice novih ljudi. Prijateljev od prijateljev. Včasih zna to biti prijetno, včasih pa prav mučno. Lanski božič sem se odločil prebijati led tako, da sem vsakemu novemu znancu povedal debelo laž. In to je to," so njegove besede povzeli v Mini teatru.
Conor McPherson je eden najboljših sodobnih irskih dramatikov in režiserjev, ki je za svoja dela prejel številne nagrade in priznanja. Njegovo pisanje odlikujejo izjemna karakterizacija, živost likov ter jasen, sugestiven in duhovit tok pripovedi.
Srpčič je tudi dramaturg, scenograf, kostumograf in prevajalec, poskrbel pa je tudi za izbor glasbe. Igralka na video posnetkih je Urška Centa.
Irskega dramatika in scenarista McPhersona je The New York Times proglasil za najboljšega dramatika svoje generacije. Za igro Božiček je leta 1997 prejel nagrado George Devine.
Leta 1999 je prejel nagrado Laurence Olivier za najboljšo novo igro za dramo Jez, leta 2006 je bil nominiran za nagrado tony za dramo Sijoče mesto.
Slovensko občinstvo ga je doslej spoznalo z Jezom (SNG Drama Ljubljana, 2001), Rum - vodko (Gledališče Ptuj, 2004), Dublinsko zgodbo (Gledališče Koper, 2004) in Sijočim mestom (Mestno gledališče ljubljansko, 2010).
Piše tudi za film, začetek njegove kariere filmskega režiserja zaznamuje The Eclipse (2008). The Eclipse je priredba grozljivih zgodb Billya Rocha, v filmu sta zaigrala Aidan Quinn in Ciaran Hinds.
Za scenarije in režijo prejema dobre kritike, dobro so sprejete tudi med gledalci. Drama The Girl from the North Country, v katero je vključena glasba Boba Dylana, je julija doživela premiero v londonskem gledališču Old Vic, januarja 2018 se je preselila na West End.