V MGL za uvod v jubilejno sezono Molierov Namišljeni bolnik

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor, se je, ko je razmišljala o tem, kako naj zasnuje jubilejno sezono, obenem zavedala, da se že več kot polovice tega obdobja sama spomni kot gledalka. Ob razmišljanju, katere predstave so nanjo naredile največji vtis, pa se je odločila, da k sodelovanju povabi Koruna ter mu predlaga besedilo, ki ga je že enkrat režiral.

Korun se v predstavi ukvarja z novimi oblikami naivnosti, s tem, kako, kadar smo v stiski, posegamo po takih ali drugačnih virih medicine. Pri tem računamo, da nas bo neka čudežna pilula rešila. To, kot je dejala, seveda za seboj potegne veliko smešnih, burlesknih situacij, na koncu pa imamo pred seboj tudi temeljno gonilo predstave, to je strah pred smrtjo.

Predstavo je Hieng Samoborjeva sicer označila kot "eno najbolj subtilnih, nežnih, rafiniranih Korunovih postavitev, kar jih je videla". Prepojena je s sočutjem, z iskreno in ganljivo empatijo. Režiser nobenega od junakov ne izriše z grobo črto in ima vse enako rad. Glavni junak je predstavljen kot kot nebogljen in smešen človek, ki je rezultat tega, kar se godi okoli njega in v njegovi glavi, je dejala.

Korun pa je je o predstavi dejal, da je ta navidez "farsa, burka, burleska, komedija, ki izvor in nekatere oblikovne prijeme išče pri commedii dell'arte, nekateri prijemi so tudi skorajda sodobni, izvirni v dramaturgiji svojega nastajanja". Gledališče je označil kot poslednjo ustanovo, ki premore neko metafizičnost, ki stremi čez mejo, ki fizično loči od metafizičnega, ta igra pa po njegovih besedah omogoča sprehajanje prav po tej meji.

Namišljeni bolnik pripoveduje o bogatem meščanu Arganu (Boris Ostan), ki živi v prepričanju, da je na smrt bolan. V paničnem strahu vse svoje imetje troši za zdravnike in lekarnarje ter namišljeni bolezni podreja vse okoli sebe. Kot je dejal Korun, so do medicine skušali biti prizanesljivejši kot Moliere, glavnega junaka pa so iz pariškega salona preselili nekam na francosko obalo. Tam si je v hiši uredil zasebno zdravilišče, v katerem se zdravi za vsemi boleznimi, za katerimi bi lahko zbolel.

Dramaturginja Petra Pogorevc je dejala, da uprizoritev govori na treh ravneh. Najprej je tu skrb za posameznika, potem kritičen odnos do sveta, ki obdaja glavnega junaka, ki so ga s sceno in kostumi postavili v čas na prelomu iz 19. v 20 stoletje, tretji nivo, o katerem so veliko razmišljali, pa zadeva samo uprizarjanje - gledališče kot prizorišča sveta.

Kot je še povedala, so besedilo skušali očistiti vseh pretirano historičnih elementov, poleg tega so spremenili dva lika, in sicer brata Beralda v sestro Beraldo in služkinjo Toaento v terapevta Totoja.

Lektorica in asistentka pri režiji je bila Barbara Korun, scenografka in kostumografka pa Janja Korun, ki je predstavi dala impresionistično likovno podobo. Avtor glasbe je Gregor Strniša, poleg Ostana pa v predstavi nastopajo Primož Pirnat, Jette Ostan Vejrup, Tanja Ribič, Tina Potočnik, Žiga Udir, Enya Belak, Milan Štefe, Jurij Drevenšek, Janez Starina in Gaber K. Terseglav.

Po četrtkovi premieri bo časopisna družba Dnevnik že 24. podelila nagrado najboljši ustvarjalki ali ustvarjalcu v minuli sezoni.