Barbara Hieng Samobor je na predstavitvi predstave minuli teden povedala, da je zgodba Cabezovih 7 let v osnovi zgodba o tem, kako so v manjšem, a izredno uspešnem podjetju leta zatajevali davke, pred gledalci pa se nato razvija razplet tik pred razkritjem tega. Ob tem se pokažejo značaji nastopajočih, se pravi to, kakšni so, ko so prignani v psihološko-eksistencialen kot, saj je za utajo davkov zagroženih sedem let zapora.

Ključno pri predstavi je, da so večinoma moške like iz izvirnika za gledališko predstavo transformirali v ženske. Režiserka je ob tem dejala: "Mimo vseh feminizmov, jaz na ženske gledam kot na center sveta, kot na bitje, v katerem se vse skoncentrira." Zanimivo pa je, da se v predstavi protagonistke iz prijateljic prelevijo v nasprotnice. "V eni noči pokažejo razsežnost svojih karakterjev, ki jih poprej niso poznale. Te ženske niso 'grde osebe', to so osebe, s katerimi se lahko do neke mere poistovetiš in marsikatera njihova izjava vendarle drži," je pojasnila.

Dramaturginja Eva Mahkovic je dejala, da gre pravzaprav za psihološki triler, za dramo odnosov med štirimi ženskami, ki so od nekdaj druga drugi priznavale določene kvalitete in se v tem spoštovale, se imele celo rade in bile zaveznice. To pa se med razpletanjem zgodbe spremeni in odnosi se razrahljajo.

Že z vidika odnosov se je dramaturginji zdelo zanimivo ustvariti popolnoma žensko zasedbo, med drugim pa je dodala razmislek, da trije milijoni minut zapora, ki grozijo protagonistkam, starim med 30 in 40 let, ženski v rodni dobi pomenijo veliko več kot moškemu. "Zanimivo je, kako zaradi tega postanejo čisto prežete s samoohranitvenim nagonom," je razmišljala.

V predstavi igrajo Judita Zidar, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Ana Pavlin in študentka AGRFT Klara Kuk, glas pa je za uprizoritev posodila še Jana Zupančič. Igralke so na predstavitvi dejale, da so bile s samim študijem predstave in nad v celoti žensko zasedbo navdušene. "Zelo smo se podpirale in zelo smo se poslušale," je poudarila Mojca Funkl.

Vse pa so bile tudi izredno navdušene nad kostumi, ki jih je za predstavo oblikovala Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov. Ta se je odločila za minimalistično kostumografijo, ki pa odraža status protagonistk. Dejala je, da je bil zanjo pri oblikovanju kostumografije najpomembnejši karakter vloge ter to, kako se je vanj preobrazila igralka. Scenografijo podpisuje Darjan Mihajlović Cerar, oblikovanje svetlobe Andrej Koležnik, oblikovanje tona pa Sašo Dragaš.