Po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor za Kakor vam drago na splošno velja, da govori o številnih nasprotjih, predvsem pa o mirni izpolnjenosti nasproti individualni nemirnosti.
Kakor vam drago je tudi Shakespearovo besedilo, ki vsebuje največ znamenitih izrekov, ki so skozi stoletja prerasli v splošno uporabne citate.
Režiser Zidar je povedal, da pri izbiri komedije zanj ni glavna motivacija zabava, ampak da se je mogoče skozi komedijo tudi izpovedati. Izpostavil je motiv izgnanstva, tudi v današnjem svetu, "kjer smo mi izgnali na nek način samega sebe", ter odrešitev ali osvoboditev v emancipiranem gozdu brez klasične hierarhije. "V gozdu, ki je žanrsko fluiden in ima vse postavke sodobnega, hiperkorektnega sveta (...), kjer se ljubezen pojavi v najrazličnejših oblikah in popolnoma prosto, neodvisno od spola, tipa seksualnosti in tako dalje." – Predstave so se se lotili skozi estetiko popa.
Kot je povedala Mahkovic, si je pri sami priredbi, za katero je črpala iz številnih Shakespearovih iger, najprej zastavila vprašanje, kako igro postaviti dejansko v gozd, da to ne bo banalno oziroma da gozd ne bo samo prizorišče, ampak nekaj, kar bo v igralskih likih sprožil spremembo. In gozd v predstavi postane tudi neke vrste fantazija glavne junakinje Rozalinde. Pri adaptaciji se je opirala tudi na žanr Shakespearove komedije z vsemi njenimi zakonitosti, med katerimi je tudi srečen konec kot cilj. – V Kakor vam drago je izrazito izpostavljena Rozalindina ljubezenska zgodba na sodoben način, ki ne ustreza zahtevam industrije sreče današnjega dne, tako da gre za ljubezensko zgodbo, ki je polna negotovosti, napačnih interpretacij in zaključkov, ki to niso. "Se pravi nekaj, na kar se lahko v vsakdanjem življenju pogosto navežemo, tako da je v bistvu to neka zelo sodobna ljubezenska zgodba."
Rozalindo, ki skozi sanje zasluti, da je eros veliko bolj zapleten, barvit in večplasten kot njena malomeščanska predstava o njem, igra Lena Hribar Škrlec. V uro in 40 minut dolgi predstavi Rozalinda nikoli ne zapusti odra. Kot je izpostavila, ji je bila v igralski izziv dvojnost; izrazita intelektualna didaskalija, ki je tudi zelo sodobno opisana in govorjena na odru, ki sčasoma preraste v Shakespearove verze, sama pa je morala najti ravnotežje med obema. Poleg tega je za velik del njenega besedila značilno, da gre za nagovor občinstva, ki dobi vlogo Rozalindinega zaveznika.
Poleg Hribar Škrlec v predstavi igrajo še Primož Pirnat, Ajda Smrekar, Jana Zupančič, Filip Samobor, Matevž Sluga, Filip Štepec, Jaka Lah, Tina Potočnik Vrhovnik in Joseph Nzobandora - Jose.
Scenografijo Branka Hojnika dopolnjujeta avtorska glasba in kostumografija. Pod prvo se podpisuje Laren Polič Zdravič, pod drugo Jelena Prokovič.