Avtorica se je ob pisanju spraševala, kaj bi lahko povedala o trenutnih časih, ki jih določa razklanost. Pri tem se je vedno znova vračala k milosti in odpuščanju. Kot je povedala, so liki v drami iz različnih spektrov in se je težko vživeti v njihove čevlje, vendar verjame, da je prav to naloga našega časa - gojiti razumevanje in empatijo.

V predstavi je soočila mater z mejno osebnostno motnjo in njenega sina, ki ju igrata Bernarda Oman in Jure Henigman, ter mater z avtističnim otrokom in možem, ki kljub vsemu vztraja s svojo ženo, čeprav se takšni pari velikokrat razidejo. Odigrali jih bodo Karin Komljanec, Matej Zemljič kot gost in Gaber K. Trseglav.

Dramaturginja Ira Ratej je igro opredelila kot zgodbo o razpadu enostarševske družine in kot študijo medčloveških odnosov v območju robnih človeških stanj oziroma diagnoz - nekje med nevrozo in psihozo, med konsistentno nekonsistentostjo, razpoloženjskim nihanjem in čustveno praznino na eni strani ter na drugi strani pri motnji avtističnega spektra, ki se kaže v težavah pri izražanju čustev in težavah z empatijo.

Sceno je zasnovala Urša Vidic, kostume Tina Bonča, avtorsko glasbo je prispeval Miha Petric, svetlobo je oblikoval Andrej Koležnik, zvok pa Matija Zajc.

"Kaj komu pomenijo sreča, smisel in sočutje, je odvisno tudi od tega, kateri generaciji pripadamo, kakšne vzgoje smo bili deležni in v kakšni družbi živimo. Družine so vedno presečišče različnih generacij, zato se v njih krešejo nazori preteklosti, zahteve sedanjosti in pričakovanja prihodnosti. Vse te rane, ki si jih zadamo med sobivanjem, se spremenijo v brazgotine zamer, ki nas za zmeraj zaznamujejo, in niti olje črne kumine, vsesplošno zdravilno, ne olajša naših bolečin," so o predstavi zapisali v MGL.