STA, 12. 12. 2012

V MGL predstava Ubij me nežno podkrepljena z biopolitiko

V Mestnem gledališču ljubljanskem bo v četrtek premiera predstave Simone Semenič Ubij me nežno, ki je nastala po motivih scenarija Frančka Rudolfa za istoimenski film Boštjana Hladnika. S predstavo so želeli po besedah mlade režiserke Zale Sajko preseči osnovno besedilo ter ga nadgraditi s problematiko biopolitike.
:
:
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin

Dramsko besedilo temelji na scenariju, ki se ukvarja s pornografijo čustev, nima pa bo besedah režiserke nekega izrazitega sporočila. Zato so se odločili, da v besedilo vključijo še fenomen biopolitike, ki ima, tako režiserka, veliko skupnega z gledališčem.

Dramaturginja Nina Šorak je povedala, da se je bilo zanimivo lotiti scenarija po tem, ko so že imeli v mislih predstavo, vključno z igralci in gledališčem. Teoretska podlaga za predstavo je bil koncept biopolitike, zanimala pa jih je tudi hitra menjava žanrov, kar je, kot meni Šorakova, način medijske manipulacije. Predstava tako v posameznih prizorih preigrava več žanrov.

Krovna zgodba predstave se po besedah Šorakove "dogaja v glavi strica" - prevajalca nekega šund romana, ki se ob tem znajde v stiski. Preganja ga pomanjkanje časa, obenem mu zaradi krize grozijo z znižanjem honorarja. Povrh vsega pa ga grize tudi notranji glas. Prav v tem se po mnenju Šorakove kaže biopolitika.

Vsak košček Stričevega jaza oziroma vsaka misel je predpis biopolitike, povišan v bivajoče. Nemogočnost idealov tu postane nemogočnost mišljenja in bivanja v lastni koži, je v spremnem katalogu zapisal Simon Belak. Predpisi biopolitike so namreč, kot piše, vedno nemogoči. "Lepotne revije, knjige za osebno rast, telenovele. Nič, kar doživimo, ni tako popolno kot ideali, s katerimi smo obdani, a hkrati ne znamo več misliti sveta drugače," je pojasnil Belak.

Znotraj krovne zgodbe se vrti zgodba iz šund romana, v središču so ljubezenski trikotniki. Julija se z možem Davidom in ljubimcem Adamom znajde v stričevi parceli, sledijo spletke in umori. Ob tem dramaturginja opozarja, da so tudi tu prizori sestavljeni tako, "da nategujejo gledalca na podoben način, kot to počnejo telenovele".

Samo delo je, kot je povedala režiserka, zahtevalo veliko improvizacije, saj veliko situacij predvideva neposreden, čuten odziv igralca, Sajkova predstavo označuje za "čutno partituro".

Prevajalska vloga je v filmskem scenariju namenjena Teti, v predstavi pa je prevajalec Stric; igra ga Uroš Smolej. Poleg njega v predstavi igrajo še Janez Starina, Domen Valič, Viktorija Bencik, Nika Rozman, Gaber K. Terseglav in Klemen Janežič k.g. Scenografija je delo Lenke Đorojević, kostumografija pa Tine Pavlović. Avtor glasbe je Laren Polič Zdravič.