Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je na predstavitvi dejala, da je monodrama Le en smaragd posvečena prvakinji MGL Jožici Avbelj, ki je večji del svojega opusa ustvarila prav na odru tega gledališča, pri čemer je sodelovala z velikimi igralci, režiserji in dramatiki. To je direktorico MGL navdahnilo, da je priznano igralko po monodramah Spomenik G v režiji Dušana Jovanovića in Medeja, Medeja, Medeja v režiji Mateje Kokol ponovno povabila, da sama stopi na oder.

Ideja Barbare Hieng Samobor je bila, da bi Jožico Avbelj pri ustvarjanju povezali z mlado generacijo ustvarjalcev, saj je po njeni presoji igralka "oseba, ki se ne stara, ampak mladi", njena obdobja pa "tonirajo razne vrste divjosti". Kot iztočnico so ustvarjalci predstave vzeli roman Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda oziroma konkretneje lik Daisy Fay.

Smerkolj Simoneti je dejal, da je besedilo monodrame od samega začetka nastajalo v nekakšnem "polilogu" vseh ustvarjalcev ter ob pomoči hišne dramaturginje MGL Eve Mahkovic. "Besedilo je bilo že od samega od začetka, malo zaradi forme, zagotovo pa tudi zaradi moje ideje o Jožici kot igralki, zasnovano bolj kot nek material, kot neko izhodišče oziroma pesnitev, v oziru na to, da se mi je zdelo, da ne sme biti zaključena stvar," je pojasnil avtor. Dodal je, da je bilo besedilo pravzaprav živa materija, ki je skozi uprizarjanje dobilo vedno nove obraze.

Jožica Avbelj pa je pozdravila sodelovanje z "genialno ekipo", od katere se je po njenih besedah izjemno veliko naučila. "Želeli smo si, da bi bila ta predstava nek dogodek, da bi imela smisel in da bi bila v veselje tako meni, kot publiki, ki jo bo gledala," je dejala. Veselilo jo je tudi ponovno sodelovanje s kostumografinjo Bjanko Adžić Ursulov. Ta je poudarila, da je njena vloga v predstavah ta, da pozna človeka za katerega pripravlja kostum, da čuti zanj ter da nato njegov lik popelje skozi predstavo.

Režiserko predstave Jano Menger, koreografinjo, plesno pedagoginjo in plesalko, ki se zadnja leta ukvarja tudi z režijo dramskih in glasbeno-gledaliških uprizoritev, je glede lika Daisy Fay dejala, da je takšen, kot je predstavljen v osnovni zgodbi, nikakor ni opajal, se ji je pa zdelo "izjemno pomenljivo, kako lahko mi z Joži oplodimo ta lik, da bo postal zanimiv". To ji je predstavljajo največji izziv in zdi se ji, da jim ga je z ekipo uspelo uresničiti.

Dramaturg uprizoritve Sandi Jesenik pa je dodal, da monodrama vendarle nastaja skoraj stoletje po romanu Veliki Gatsby, zato se jim je zdelo zanimivo liku Daisy Fay dodati neka stališča: "Se pravi, kaj današnja ženska čuti, kakšne pravice ima in na kakšen način se lahko izraža: "Zato ima tudi ta naša Daisy/Jožica jasno stališče, se pravi, da ima pravico oditi od moža, ki jo tepe, ima pravico, da hčer vzgoji v mogočno žensko in da jo opozori, kakšne so nevarnosti tega sveta."

Scenograf predstave je Niko Novak, ki je skupaj s Smerkolj Simonetijem za predstavo ustvaril tudi song, oblikovalec svetlobe je Boštjan Kos, oblikovalec zvoka Matija Zajc, lektorica pa Barbara Rogelj.