James Brown je uporabljal navijalke je, kot je na novinarski konferenci povedala Barbara Hieng Samobor, sorazmerno nova in zadnja drama Yasmine  Reza. Nastala je po naročilu münchenskega Residenztheatra, kjer je bila premierno uprizorjena marca 2023. Vendar tako münchenska premiera kot pariška premiera, kjer je režirala avtorica sama, nista bili najbolj uspešni, verjetno zato, ker je bilo v obeh primerih preveč zanašanja na to, gre za tisto klasično, sarkastično, zajedljivo in predvidljiva Reza, ki je poznana iz ostalih svojih iger. A ta igra je drugačna, vsebuje tudi sledi melanholije, ki je sicer pri avtorici nismo vajeni, je manj zajedljiva, je poudarila.

Po besedah prevajalke in dramaturginje Alenke Klabus Vesel je dogajanje postavljeno v sanatorij za duševne bolezni, kamor sta zakonca Hutner pripeljala najstniškega sina Jacoba, ki si domišlja, da je pevka Celine Dion. Tam prijateljuje s fantom, ki je belec, a je prepričan, da je temnopolt. In tu je še psihiatrinja, ki je presenetljiva osebnost in ki pri zdravljenju uporablja nekonvencionalne metode.

Kot osnovo za igro je Reza vzela eno od zgodb iz svoje zbirke novel Blagor srečnim. V omenjenih novelah različni pripovedovalci razmišljajo o svetu okoli nas, družini, partnerstvu, smrti, minevanju, življenjskih krizah, vzponih in padcih. Avtorica je nadgradila zgodbo, ki jo pripoveduje mati, v drami pa obravnava teme iskanja identitete, priseljenstva ter odtujenosti med ljudmi in od narave.

Kot je poudarila Klabus Vesel, v igrah francoske dramatičarke ni majhnih vlog in tudi tukaj je vseh pet igralcev dobilo izjemno priložnost. Slog je izjemno zgoščen, za preciznim izražanje pa se skriva marsikaj, zato je morala biti pri prevajanju zelo pozorna, da so nianse in podteksti lahko zaživeli v svoji polnosti. Tudi uprizoritev od gledalca zahteva zbranost.

Režiserka in koreografka predstave Jana Menger je opozorila, da je že avtorica sama zapisala, da njeno pisanje ne ponuja ključa, saj takega ključa ni. Ob tem se ji je zastavilo vprašanje, kje iskati. Gradivo so preizpraševali iz različnih zgornjih kotov, estetik, načinov uprizoritve in po njenem mnenju našli nekaj, kar je lepega v vsakem človeku, ki naj bi bil drugačen, ob čemer se seveda zastavi vprašanje, kdo so tisti, ki določajo, kdo je drugačen.

Oblikovalec prostora in svetlobe je Borut Bučinel, ki je pojasnil, da je prostor v uprizoritvi zelo prazen ter da je luč del scenografije. Skladatelj in korepetitor je Laren Polič Zdravič. Kot je povedal, ima glasba v uprizoritvi tri funkcije: v prvem delu podpira tesnobo staršev, nato je v funkciji duhovnega zatočišča obeh fantov, v tretji zabava. Drugi del uprizoritve je namreč precej glasbeno obarvan. A, kot je ob tem opozorila Klabus Vesel, glasba ni le dodatek, ki naj zabava, ampak je potrebno pozorno slediti besedilom.

Igralec Gaber K. Trseglav je izrazil upanje, da bodo gledalci po ogledu predstave preizprašali svoji lastne odnose in da bo morda prišlo do kakšnega odkritega pogovora, igralec Filip Samobor pa je menil, da je morda ključ drame v opozarjanju na pomanjkanje iskrene in globoke komunikacije.

V uprizoritvi igrajo še Nataša Tič Ralijan, Saša Pavlin Stošić k. g. in Ajda Kostevc k. g. Kostumografka je Bjanka Adžić Ursulov, lektor Martin Vrtačnik, oblikovalec zvoka Miha Peterlič.