Kot je na današnji novinarski konferenci dejala Hieng Samobor, Smoletovo besedilo odlikujeta slogovna moč in sposobnost, da gledalcu omogoči vpogled v širok spekter slovenskih nacionalnih lastnosti ter stisk in smešnosti našega naroda. Režija Anje Suša na odru obenem obudi močan spomin na čase socializma, ko je igra nastala in kamor je umeščena, njen kontekst pa razpre vse do današnjih dni.

Uprizoritev Smoletovega besedila je po besedah dramaturginje Petre Pogorevc velik izziv, pa tudi velika odgovornost. Pri dramaturških intervencijah so poskušali predvsem prisluhniti besedilu ter mu ostati zvesti v duhu, hkrati pa se ozreti tudi na sodobni čas.

Beograjska režiserka Anja Suša je besedilo označila kot poetsko filozofsko dramo. Kot je dejala, je za režiserja težak tekst, tudi zato, ker je povezan z nekim mitskim izročilom. Po njenih besedah je še vedno neverjetno živ spomin na krstno izvedbo v režiji Mileta Koruna. Zanjo pa je bila režija poseben izziv še zato, ker sama prihaja iz drugega kulturnega okolja. Igro je postavila v kontekst neoliberalnega kapitalizma, v katerem živimo.

V Smoletovem besedilu je po besedah lektorice Maje Cerar vse izrečeno enako in pomembno. Z vidika govorne interpretacije gre za zelo verbalno dramo, ki je velik zalogaj za vso ekipo, od igralcev pa zahteva izjemno in neprestano koncentracijo, natančnost in disciplino.

Smoletov dramolet izjemno natančno in duhovito razgrne notranji sistem totalitaristične miselnosti in ob tem trči v najbolj avtonomno in obenem najbolj nihilistično dejanje posameznika - samomor. Samomorilec, ki je (bil) po poklicu igralec, se znajde pred sodiščem, ki naj presodi, ali mu je dovoljeno zares umreti ali pa se bo vrnil v življenje kot neuspešen v smrti, vsebino predstave povzemajo v MGL.

V predstavi igrajo Boris Ostan, Milan Štefe, Primož Pirnat, Jernej Gašperin, Anja Drnovšek, Jaka Lah, Karin Komljanec in Gregor Prah. Scenografka predstave je Zorana Petrov, kostumografka Barbara Stupica, avtor glasbe Laren Polič Zdravič. Premiera bo ob 20. uri na velikem odru MGL.

Dominik Smole se v Zlatih čeveljčkih, ki so ena njegovih poslednjih iger, spretno poigrava s kafkovskimi dimenzijami sodišča, ki jih preplete s temeljnimi vprašanji človekove eksistence. Samomor, ki je v nekaterih državah še vedno kaznivo dejanje, je namreč točka, kjer svoboda posameznika in moč države najbolj usodno trčita druga ob drugo.

Eden od glavnih namenov dramoleta je namreč natančno ta, da v bralcu oziroma gledalcu vzbudi občutke nerazumevanja, nesmisla in izgubljenosti ter nelagodja, fantastičnosti in absurdnosti, ki so njihova posledica, so o predstavi še zapisali v gledališču.

Predstava je bila krstno uprizorjena leta 1983 v SNG Drama Ljubljana v režiji Mileta Koruna, leta 1995 je Smoletovo igro na oder Prešernovega gledališča Kranj postavil režiser Matjaž Zupanič.