V predstavi stopita pred šolski razred mož in žena, starša arabskega fanta po imenu Mahmud, ki sta prišla prosit sošolce, da njunega sina sprejmejo takšnega, kot je, z njegovo kulturo, navadami in običaji. Skozi njuno pripoved se na človeški in pretresljiv način slika zgodba o ljudeh, ki so prisiljeni zaradi krutih in nečloveških okoliščin, s katerimi se soočajo v svojih domovinah, bežati iz svojega rojstnega kraja.

"Gre za aktualno temo. Govori o ljudeh, ki jih skušamo vedno znova ne videti, se pretvarjati, da ne obstajajo in jih na nek način izbrisati. Evropa je kljub krizi še vedno svet, ki ga mnogi od zunaj vidijo kot obljubljeno deželo. Glede na razmere, ki vladajo nekaj tisoč kilometrov vstran, v Siriji in nekaterih drugih arabskih in afriških državah, je jasno, da je na svetu ogromno ljudi, ki živijo mnogo slabše kot mi," je na petkovi novinarski konferenci pred premiero dejal Srpčič.

Dodal je, da Mahmud ni zgodba o veri ali politiki, pač pa zgodba o ljudeh, o majhnem fantu, ki je prišel v Slovenijo, kjer skupaj s starši išče priložnost za novo, normalno življenje. Za osnovo so vzeli tekst Petra Seligmanna, Elsebeth Nielsen in Boa Larsna, ki je sicer govoril o zgodbi iranskih beguncev v 80. letih, tokratna uprizoritev pa ne govori zgolj o konkretnem kriznem žarišču, saj je teh enostavno preveč, pač pa o vseh aktualnih časopisnih in medijskih zgodbah, za katerimi se skrivajo običajni človeški obrazi, ki niso dosti drugačni kot mi.

Ustvarjanju ptujske predstave se je pridružil tudi palestinsko-jordanski glasbenik Mahmud Al Khatib, ki živi in ustvarja v Sloveniji. Ekipi ustvarjalcev je skupaj z Andrejem Hrvatinom in Markom Korošcem pomagal predvsem pri pripravi glasbene podlage, poskrbel pa je tudi za prevode delov teksta v arabščino ter lektoriranje arabskega govora.

"Glasbo za gledališko predstavo sem delal prvič. Poiskali smo nekaj, kar se prilega tematiki predstave. Besedila so zelo enostavna, takšna pa je tudi izvedba glasbe z lutnjo, pihali in vokali, brez velikih orkestrov," je povedal Al Khatib.

Mestno gledališče Ptuj se bo prav s to predstavo že kmalu odpravilo na svoje doslej najbolj oddaljeno gostovanje v tujino. V jordanski prestolnici Aman bodo namreč novembra kot slovenski predstavniki sodelovali v okviru projekta kulturnih srečanj, ki potekajo na ravni nevladnih organizacij. Omenjeni projekt je namenjen predstavitvi gledaliških stvaritev arabskega in evropskega dela Sredozemlja.