Predstava, ki je že doživela premiero v Beogradu in Zagrebu, je nastala na podlagi besedil treh sodobnih avtoric iz Hrvaške, Slovenije in Srbije - Kristine Kegljen, Katje Gorečan in Tijane Grumić - ki so bila izbrana na javnem natečaju projekta. Nanj je sicer prispelo 69 besedil, ki so na različne načine vključevala problematiko nasilja nad ženskami.
Po navedbah ustvarjalcev predstave gre za sodoben dramski omnibus, v katerem se odpor in žensko maščevanje odpirata kot ključni skupni temi, postaneta usmerjevalna nit celotnega dela, skozi njiju pa je prikazana moč ženske izkušnje od prasveta do danes, od univerzalnega do ozko gledališkega, "vrhunska uprizoritev pa nas opozarja, da je z aktualnimi vladajočimi vrednotami konec sveta že zdavnaj prišel".
"To je prva lastna produkcija v zgodovini Festivala Borštnikovo srečanje, na kar smo zelo ponosni, zlasti zato, ker je predstava tako lepo uspela," je na novinarski konferenci v Mariboru povedal umetniški direktor festivala Aleš Novak.
Celovečerna predstava je sestavljena iz treh dejanj, vsako temelji na enem od izbranih besedil in ima igralke iz države, iz katere prihaja avtorica besedila, vse skupaj pa je povezala ustvarjalna ekipa pod vodstvom uveljavljene režiserke Selme Spahić. Zato je bilo njeno snovanje po besedah Novaka organizacijsko zelo zahtevno. "Odzivi v Beogradu in Zagrebu so bili navdihujoči, zato z veseljem pričakujemo nocojšnjo premiero pri nas," je dejal.
Glavno vlogo v vseh pogledih, tudi v ustvarjalnem smislu, igrajo ženske. Režiserka Selma Spahić je pojasnila, da je v preteklosti že pripravljala omnibuse, a ta projekt je bil zaradi svoje dolgotrajnosti in geografske razvejanosti tudi zanjo nekaj posebnega.
Kot je dejala, sta se s scenografko Urša Vidic odločili za edinstven scenografski koncept, ki je narekoval nadaljnje poteze. "Želele smo napraviti izložbo, galerijo ženske zgodovine, ki se obravnava tako, kot si me želimo," je povedala.
Ker so besedila nastajala ločeno in neodvisno eno od drugega, ima vsako dejanje svojo vsebino. Slovenski del po besedilu Katje Gorečan se nanaša na položaj delavk v kulturi. Za razliko od hrvaškega in srbskega dela, v katerih igrajo profesionalne igralke, v slovenskem nastopajo dejanske kulturne delavke, ki niso nujno igralke.
To so Petja Golec Horvat, Nina Kuclar Stiković, Rina Pleteršek, Barbara Polajnar, Milena Pučnik, Špela Setničar in Gaja Višnar, ki na odru spregovorijo tudi o lastnih izkušnjah. "Predvsem ta avtobiografski del se mi zdi ključen, ker odpira prostor za igralke in neigralke in predstavlja v Sloveniji zametek skupnostnega gledališča," je dejala Barbara Polajnar.
Po njenih besedah je pomembno, da se o pogojih dela in plačilu žensk na področju kulture v Sloveniji končno spregovori tudi v institucijah, kot sta Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor in Borštnikovo srečanje, saj je to doslej velikokrat spregledana tema.
V hrvaškem delu z naslovom Pod krilom nastopata Katarina Bistrović Darvaš in Anđela Ramljak, v srbskem z naslovom Svet si zasluži konec sveta pa Iva Ilinčić, Mirjana Karanović, Milica Stefanović in Bojana Stojković.
Dramaturginja je Ivana Vuković, kostumografka Belinda Radulović, avtor glasbe Draško Adžić, oblikovalec luči Aleksandar Čavlek, lektor za slovenski jezik Simon Šerbinek, sodelavka za odrski gib Ana Dubljević.