"Posebej smo se posvetili dvojnosti duše naslovnega junaka, ki je po eni strani izjemno zlobna, saj je bil to edini način, da je invalidna oseba v tistem času lahko preživela, po drugi strani pa spoznavamo njegovo očetovsko ljubečo dimenzijo," pravi italijanski režiser Pier Francesco Maestrini, že dober znanec mariborskega opernega občinstva.
V mariborski Operi so doslej Rigoletta uprizorili že dvanajstkrat, prvič leta 1927 in nazadnje leta 2012.
"Čeprav boste na odru videli vso lepoto italijanske renesanse, scenografijo je inspirirala palača Pallazo del Te iz Mantove, kjer se zgodba odvija, in tudi kostumi so iz te dobe, bi težko rekel, da gre za klasično operno režijo. S celotno ustvarjalno ekipo smo se trudili pripraviti intenzivno gledališko izkušnjo, ki raziskuje temačne vidike tega obdobja in grozodejstev, ki so si jih privoščili nespodobni in nasilni tiranski oblastniki," je še povedal režiser.
Kostume je izdelal italijanski kostumograf Luca Dall'Alpi, pod scenografijo se podpisuje Juan Guillermo Nova.
"Vizualno se opera odraža v lepoti renesančnega stila z bogatimi, lepimi kostumi in sceno. Vsekakor želimo prikazati nekaj novega v konceptu gledališkega dela, kar upam, da bo všeč občinstvu," je še povedal režiser.
Kot poudarjajo v SNG Maribor, velja Rigoletto še danes razumeti kot revolucionarno mojstrovino opernega skladatelja, ki si je z naslednjima dvema operama Trubadur in La traviata dokončno utrdil mednarodni ugled najpomembnejšega predstavnika italijanske opere. "Da je Verdi z Rigolettom storil pomenljiv in pomemben korak naprej v smeri intenzivnejše glasbene drame, se kaže v lastni skladateljevi percepciji, saj je Verdi še vrsto let po praizvedbi 11. marca 1851 v beneškem gledališču La Fenice opero Rigoletto pojmoval kot svoje najboljše delo," so navedli.
V Rigolettu je Verdi opustil iskanje pompoznejših zvočnih učinkov in se odločil za bolj subtilno in rafinirano orkestracijo. Partitura vsebuje številne ikonične glasbene točke, med katerimi izstopajo Vojvodova kancona La donna e mobile, Gildina arija Caro nome in kvartet Un di, se ben rammentomi - Bella figlia dell'amore. Libreto v verzih Francesca Marie Piaveja pa predstavlja psihološko poglobljeno "branje" trikotnika glavnih protagonistov – razuzdanega Vojvode Mantovanskega, grbastega dvornega norca Rigoletta in njegove hčerke Gilde, ki podleže ljubezenskim čarom nestanovitnega vojvode.
Rigoletta bo na mariborskem odru upodobil romunski baritonist Marian Pop, ki je že gostoval v prestižnih opernih hišah po vsem svetu in upodobil domala vse najbolj prepoznavne baritonske vloge. Med letoma 2013 in 2016 je bil član Državnega gledališča Kassel v Nemčiji.
V vlogi Gilde se bo predstavila sopranistka Nika Gorič, Vojvoda Mantovski pa bo Martin Sušnik. Med drugim bodo nastopili še Irena Petkova, Dragoljub Bajić, Valentin Pivovarov, Mojca Potrč, Bogdan Stopar, Sebastijan Čelofiga, Marko Mandir in Petra Crnjac.
Giuseppe Verdi (1813-1901) je začel Rigoletta komponirati marca 1850, potem ko je prejel naročilo vodstva beneške opere La Fenice, naj za naslednjo sezono napiše novo operno delo, ki naj bi bila, kot je bilo zapisano v pogodbi, "opera seria". Pri izbiri snovi je Verdi že drugič posegel po dramskem delu francoskega pisatelja Victorja Hugoja (1802-1885). Libreto je Francesco Maria Piave napisal po motivih drame Le roi s'amuse (Kralj se zabava).