"Zdi se, da Mozarta vedno znova pritegnejo nezamisljiva, prepovedana in socialno nemogoča partnerstva, prav tako nepredvidljivi in nenadzorovani čustveni vzgibi, ki v Ugrabitvi ne premagajo zgolj razkoraka med stanovi, ampak celo prepad med dvema različnima kulturama, pri tem pa nenazadnje poudarijo enakopravnost v erotiki med moškim in žensko," je pred premiero povedal režiser Bruno Berger-Gorski, ki je v SNG Maribor pred petimi leti režiral že Mozartovo Čarobno piščal.
Spomnil je, da je Mozart ustvaril spevoigro Ugrabitev iz seraja (Die Entführung aus dem Serail) pri 26 letih v prelomnem obdobju svojega življenja, ko se je otresel nadzora očeta Leopolda in se kljub njegovemu začetnemu neodobravanju poročil z meščanko Constanze Weber. "Delo po eni strani zaznamuje odločen Mozartov korak k osebnostni kakor tudi umetniški samostojnosti, saj lahko njegovo Ugrabitev iz seraja štejemo za eno izmed prvih tehtnejših glasbenodramskih 'dejanj' mladega skladatelja, ki se je zgolj nekaj mesecev pred prejetim naročilom dela osvobodil glasbene 'tlake' svojega prvega pomembnejšega delodajalca, salzburškega knezoškofa Colloreda," je pojasnil režiser.
Upoštevajoč širši kontekst nastanka tega dela razume Ugrabitev iz seraja tudi kot jasno izoblikovano politično stališče v prid tedaj šele porajajočim se naprednim moralnim in političnim tendencam v duhu razsvetljenstva. "Mozart tudi v svojih drugih glasbenogledaliških delih, kot so Figarova svatba, Cosi fan tutte in Don Giovanni, poudarja enakovrednost in v smislu pravic tudi enakopravnost žensk in celo superiornost t. i. nižjega služabniškega sloja nasproti okosteneli, abotni in vase zaverovani aristokraciji, ki pa ne premore resnične duhovne moči gospostva," je navedel Berger-Gorski.
Praizvedba dela je bila julija 1782 v dunajskem Burgtheatru, tik pred Mozartovo poroko s Constanze Weber.
Ugrabitev iz seraja po navedbah muzikologinje Manice Špendal sodi med t. i. turške opere, katerih dogajalni prostor je postavljen na Orient in obravnavajo motiv ugrabitve. Tovrstne opere so bile zlasti v 18. stoletju zelo razširjene in priljubljene.
Zgodba o "drugi ugrabitvi" dveh žensk, Konstance in Blonde, iz turškega seraja Selima paše, ki jo želita izvesti njuna zaročenca, plemič Belmonte in njegov služabnik Pedrillo, na komični način prikazuje trk evropskega kulturnega relativizma z univerzalnimi vprašanji svobode, družbenih vlog, določenih s spolom, in ljubezni.
V predstavi nastopajo Martin Sušnik kot Belmonte, Andreja Zakonjšek Krt in Petya Ivanova kot Konstanca, Nina Dominko in Valentina Čuden kot Blonda, Uroš Dolšek in Bogdan Stopar kot Pedrillo, Tomaž Štular kot Osmin in Ivica Knez kot Selim paša.
Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Luca Dall' Alpi, oblikovalka luči Vesna Kolarec, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, asistent režije Tim Ribič. Častni pokrovitelj predstave je Avstrijski kulturni forum Ljubljana.
Prva uprizoritev Ugrabitve iz seraja v mariborski Operi je bila novembra 1941, v času druge svetovne vojne, z režiserjem Erichom Matthiasom. Drugič so jo uprizorili v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru v sezoni 1951/1952 v režiji Hinka Leskovška. Nazadnje je bilo to delo na sporedu mariborske Opere v sezoni 1985/1986. Režiser takratne operne produkcije je bil Henrik Neubauer, dirigenta pa Uroš Lajovic in Simon Robinson, ki dirigira tudi tokrat.