STA, 16. 1. 2014

V Mali Drami na oder postavili Generalko za generacijo

V Mali drami bodo v petek ob 20. uri premierno uprizorili koprodukcijo SNG Drama Ljubljana in Vie Negative Generalka za generacijo. V predstavi igralci Drame Veronika Drolc, Matija Rozman in Boris Mihalj nastopajo kot vloge, performerji Vie Negative Katarina Stegnar, Marko Mandić in Grega Zorc pa kot njihovi avtorji.
:
:
Foto: Marcandrea/Via Negativa in SNG Drama Ljubljana
Foto: Marcandrea/Via Negativa in SNG Drama Ljubljana
Foto: Marcandrea/Via Negativa in SNG Drama Ljubljana

Predstava po besedah Mandića uprizarja nemoč obeh - nemoč vloge, da bi reprezentirala idejo avtorja in nemoč avtorja, da bi poosebil lastno idejo. "To je nerazrešljivo razmerje, ki obstaja že od nekdaj, bo obstajalo večno in ni omejeno zgolj na umetnost," je poudaril.

"Ideja je potencial preboja samo, če do skrajnosti zaostri svoje razmerje do realnosti. Do preboja, in to je historično dejstvo, jo lahko pripelje le totalen barbarski spopad, ne kulturen dialog, ne nacionalna zavest, ne slovenstvo, ne javno dobro, ne demokratične vrednote. Edino, kar nas lahko izvleče iz tega romantičnega blata, je več barbarstva in manj kulture," je še dejal.

Koncept, besedilo in sceno za predstavo je pripravil Bojan Jablanovec, zasnoval pa jo je skupaj s Stegnarjevo, Mandićem in Zorcem.

Predstava je šesti performans iz serije Vie Negative Nerazrešljivo, v katerih se lotevajo nerazrešljivih paradoksov, ki v jedru strukturirajo dinamiko sodobne družbe in eksistenco posameznika.

Ravnatelj Drame Igor Samobor ob tem verjame, da se vsi v gledališču ukvarjajo z "istimi problemi. Razlika je oblika". "Moram reči, da so v zadnjem času tudi razlike v obliki vedno manjše. V Drami se velikokrat spuščamo v raziskave gledališkega prostora morda ravno zato, ker je eden od članov Vie Negative Marko Mandić, ki izkušnje prinaša k nam," je pojasnil.

Stegnarjeva je dodala, da je bil prvi izziv pri sodelovanju vprašanje, ali lahko dva producenta, ki izhajata iz tako različnih produkcijskih modelov in estetskih ciljev, najdeta skupni imenovalec, s katerim bi se oba lahko poistovetila.

"Odgovor je bil že na samem začetku jasen: kar nas povezuje, je kontekst, v katerem ustvarjamo, ki ga nagovarjamo in ki nas plačuje. Kontekst, ki ga imenujemo s frazo slovenski kulturni prostor. Smisla našega sodelovanja zato nismo iskali v formiranju skupnega jezika, temveč v identificiranju našega skupnega travmatičnega jedra. In to je slovenska kultura," je pojasnila.

"Kultura je koncept, ki ga slovenska politika že generacije in generacije zavija v svoje prežvečene ideološke plenice. Danes je to postal usmrajeni koncept povprečnosti, potrošništva, svobodnega trga, kulturne industrije, socialnega pravičništva, razsvetljenskega razumništva, nacionalnega napuha in moralistične skrbi za javni interes," je dejal Zorc.

"Danes je slovenska kultura koncept, ki mu nikoli nismo, ki mu ne želimo in ki mu ne bomo nikoli pripadali," je poudaril.

Dodal je, da je režiser in avtor koncepta že na samem začetku sprejel dve pomembni konceptualni odločitvi: predstava ne bo zlitje, simbioza ali opajanje dveh različnih ustvarjalnih principov, temveč njuno radikalno soočenje ter ne bo napad "neinstitucionalne ekscesne norosti" na "estetsko ubranost institucije", temveč soočenje s skupnim sovražnikom, kulturo.

"Generalka za generacijo je obračun s kulturo, ki ji ne pripadamo, obračun s prihodnostjo, ki je nočemo in obračun z generacijo - našo generacijo, ki to že predolgo prenaša," je poudaril Mandić.

Povezani dogodki