Avtorica besedila, režiserka in avtorica likovne podobe je Darka Erdelji, ki je na novinarski konferenci povedala, da so iz pisateljičinega literarnega opusa izbrali 11 popotniških zgodb, ki so Almo v določenem pogledu zaznamovali. "Želimo izpostaviti, kako pomembni so ti spomini v življenju, kako pomembna je ta pot, vse, kar se nam zgodi, in posledično kako pomembna je ta pot v neznano, saj to odpira globine in širine tvoje duše," je povedala.
Za razliko od časov življenja Alme Karlin (1889 - 1950) je svet današnji mladini dostopnejši, predvsem v virtualni obliki. "Potuje se prek računalnika, ne zares, in s tem nimaš te pristne dogodivščine in svojih spominov, ki te gradijo," je še povedala Darka Erdelji.
"Skozi lastne izkušnje, naj bodo dobre ali slabe, se človek oblikuje. Treba je iti ven, živeti, spoznavati nove ljudi, zato je to tudi neke vrste oda življenju, raznolikosti sveta in iskanju samega sebe," je dodala.
Dramaturginja in lektorica Metka Damjan je izpostavila podnaslov predstave, ki nakazuje, da imajo izbrani utrinki z Alminih potovanj univerzalen značaj. V predstavi namreč niso imeli namena prikazati življenjepisa Alme Karlin, ampak "stvari, ki nas v življenju oblikujejo". "To je lahko Alma, lahko pa je tudi kdorkoli izmed nas," je dejala.
V predstavi igra samo Vesna Vončina, ki je tudi soavtorica koncepta. "Če je to univerzalna zgodba, lahko vsak najde v njej nekaj, kar mu je blizu," je dejala. "Almino potovanje je bilo vznemirljivo pred stotimi leti in je vznemirljivo še danes. Znotraj teh kratkih utrinkov s popotovanja smo poskušali dati prave poudarke pravim stvarem," je še povedala.
Okolja, v katerih se znajde Alma, in njene notranje svetove ponazarjajo s pomočjo glasbe, katere avtorica je Mateja Starič. "Danes si je zelo težko predstavljati razsežnosti izkušnje, ki jo je Alma s tem popotovanjem pridobila. Danes si lahko pogledaš Peru, ne da bi šel tja," je dejala.
Mladi so s tem po njenih besedah prikrajšani za edinstvene izkušnje, "za ta proces gradnje osebnosti" in s pričujočo predstavo želijo avtorice spodbuditi mladino, da iz prve roke izkuša nove stvari.
Besedilo za predstavo so po besedah Darke Erdelji oblikovale tako, da predstavlja zaokroženo celoto, z vsemi potrebnimi poudarki in brez odvečnih stvari. "Slika neke stvari, a pusti dihati. Ne pove preveč, ampak, upamo vsaj, človeka spodbudi, da sam raziskuje naprej," je dejala.
Posledično je "skromna" tudi scena, igralka pa poleg zvoka in rok uporablja za pripovedovanje zgodbe le še predmete, ki jih je imela Alma s seboj na potovanju, kot so kovanci in vžigalice. "Gledališče je prostor, kjer pripovedujemo zgodbe. Dobro je, da se vedno ne ponudi dokončnega odgovora, ampak da toliko intrigira, mogoče celo znervira, gledalca, da sam vzame in prebere Almino knjigo ali pa se celo začne spraševati, kako bi se sam znašel v takšni situaciji, kaj bi to zanj pomenilo in podobno. Upam, da res ta predstava spodbudi to preizpraševanje, razmišljanje predvsem pa domišljijo," je dodala igralka Vesna Vončina.