Kot je Kraševčeva, ki je tudi dramaturginja predstave, povedala na današnji novinarski konferenci, bezgova vila igra v nordijski kulturi in mitologiji zelo pomembno vlogo, saj predstavlja zdravilne lastnosti rastline. Bezgova vila, ali bezgova mamka, kot jo poznajo na Danskem, pa sama pravi, da jo lahko kličemo tudi spomin, so zapisali v gledališču.

Andersenova pravljica ponazarja paradigmo, po kateri deluje kolektivni spomin in prenašanje preprostih, a bistvenih informacij iz roda v rod. V Bezgovi mamki avtor jasno izriše potek nastanka pravljice, ki vznikne iz resničnega in se nato preoblikuje, dobi magične elemente ter s tem simbolno vrednost za neko družbo, so še zapisali.

Priredba Kraševčeve pripoveduje o prehlajenem dečku, ki mu dedek in babica ob skodelici bezgovega čaja povesta zdravilno pravljico o vili, ki živi v bezgovem grmu. Dečka bezgova mamka popelje na fantazijsko potovanje, kjer mu predstavi pomen poguma in zaupanja za vstop v resnični svet.

Kraševčeva je ob tem poudarila, da se predstava ukvarja tudi s pomembnostjo domišljije in pozitivnih misli za zdravljenje. Po njenih besedah poskuša predstava na nek način gledalcem v sodobnem svetu "podariti" pradavne modrosti.

Yulia Roschina, ki se je z režijo lutkovne predstave tokrat prvič preizkusila profesionalno, je poudarila, da so se morali na vajah ukvarjati z vsemi podrobnostmi, saj bi lahko že najmanjša vplivala na celotno predstavo. V veliko pomoč ji je bila ruska likovna ustvarjalka Ana Viktorova, ki je zasnovala likovno podobo, scenografijo in kostumografijo.

Po režiserkinih besedah ima v predstavi, v kateri nastopajo Maja Kunšič, Iztok Valič in Sonja Kononenko, pomembno vlogo tudi glasba, ki jo je zasnoval Nino de Gleria. Predstava je primerna za otroke od 4. leta starosti, pa tudi za starejše generacije, saj vsebuje brezčasne elemente, je dodala.