Baletni triptih, poimenovan Bolero, si je umetniški direktor ljubljanskega baleta in koreograf Zanella zamislil kot sozvočje glasbe in plesa. Interpretacijo giba na Ravelovo glasbo je črpal iz osnovne skladateljeve zamisli o večnem glasbenem boju za prevlado med ritmom (močjo) in melodijo (lepoto), ki jo Zanella podčrtuje z mislijo, da razum (melodija, lepota) v spopadu s silo moči zmaga le redkokdaj.

Ravel je svoje najbolj znamenito delo Bolero napisal po naročilu ruske balerine Ide Rubinstein. Premierno so ga z velikim uspehom izvedli v pariški Operi leta 1928, plesnemu svetu pa je najbolj poznan v interpretaciji Maurica Bejarta iz leta 1961. Številnim koreografom, ki so ustvarjali na to kompozicijo iz ene same stopnjujoče se teme, se pridružuje tudi Zanella.

S koreografijo Pomladnega obredja Stravinskega pa je Zanella začutil, da mora gledalcem ponuditi svoje prepričanje o tem, kateri obred ljudje že vso človeško zgodovino najvztrajneje izvajamo - to je obred vojne. Žrtvujemo mir, da bi pridobili mir, je prepričan koreograf.

Po drugi strani pa koreograf Edward Clug razmišlja o lepoti in globini tišine na glasbo Chopina. Zgovorna koreografija ne zareže kot ukazovalni medmet "pst", temveč s tremi pikami, ki mu sledijo, ostaja docela odprta, so o baletnem Boleru zapisali pri ljubljanski Operi.

V predstavi pleše številna zasedba domačih baletnih solistov, baletnega zbora, sodelujejo pa tudi študenti Višje baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Scenska in kostumska podoba je delo Zanelle in Thomasa Mike, oblikovalca svetlobe sta Andrej Hajdinjak in Tomaž Premzl.

Orkestru s koncertnim mojstrom Gregorjem Travnom in pianistom Petrom Milićem bo dirigiral maestro Kevin Rhodes.