Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Mukhamedov, je za vsak baletni ansambel vitalnega pomena, da ima na svojem repertoarju mojstrovino klasičnega baleta. Koreograf se pri postavljanju Trnuljčice na oder znajde pred zahtevo po iskanju harmonije s skladateljevo partituro in ustvarjanjem predstave, s katero lahko podpre raven posameznega baletnega ansambla.

Mukhamedov je za ljubljansko uprizoritev balet v štirih dejanih skrčil v dve dejanji. Kot je dejal, Petipajeve koreografije ni spreminjal, a je vseeno ustvaril svežo predstavo. Kot koreografu, nekdanjemu plesalcu ter umetniškemu vodji baleta se mu zdi pomembno, da gredo v korak s časom.

Dirigentska taktirka bo v rokah Marka Gašperšiča, ki mu Trnuljčica predstavlja velik izziv, saj gre za srečanje z glasbeno mojstrovino, ki jo je tudi Čajkovski razumel kot vrhunec v svojem baletnem opusu.

V vlogi princese Aurore bodo poleg Kmetčeve plesale še Ana Klašnja, Mariša Nač in Nina Noč, v vlogi princa Desireja Kenta Jamamoto, Lucas Jerkander in Luka Žiher, v vlogi hudobne vile Carabosse pa Lukas Zuschlag in Sanja Nešković Peršin. Scenograf predstave je Andrej Stražišar, kostumografinja Marija Levitska, oblikovanje luči so zaupali Andreju Hajdinjaku.

Baleti Čajkovskega (1840-1893) predstavljajo jedro klasičnega baletnega kanona in so sinonim za balet kot umetniško zvrst. Če Labodje jezero uživa ikoničen status in je Hrestač danes sploh najpogosteje izvajan balet, je Trnuljčica od vseh treh stvaritev tisto delo, ki v umetniškem pogledu zaseda najvidnejše, ključno mesto v zgodovini klasičnega baleta, so zapisali v ljubljanski opero-baletni hiši.

Trnuljčica kot sinteza različnih vplivov in tradicij predstavlja simbolično in razvojno vez med rojstvom profesionalnega baleta v 17. stoletju in baletom 20. stoletja. Umetniška dovršenost baleta je rezultat tesnega sodelovanja treh izjemnih posameznikov na vrhuncu ustvarjalnih moči: skladatelja Čajkovskega, koreografa Petipaja ter idejnega očeta, libretista in kostumografa baleta Ivana Aleksandroviča Vsevoložskega. Balet je krstno izvedbo doživel 15. januarja 1890 na odru Marijinskega gledališča.

V Ljubljani so balet, ki se naslanja na literarne predloge Trnuljčico in druge pravljice Charlesa Perraulta, prvič uprizorili leta 1964, nato pa ponovno leta 1970 in 1999.