Po Buljanovem mnenju je Krleža velik srednjeevropski avtor, v skladu s tematikami, ki jih odpira v svojih delih, pa je pomemben tudi za slovenski prostor. Zdi se mi, da se je treba v časih, ko se nam zdi, da se stvari dogajajo zgolj našim generacijam, vrniti nazaj k "velikim očetom" iz preteklosti in spregledati, da pravzaprav v ničemer nismo ekskluzivni, je dejal na včerajšnji novinarski konferenci. To je eden od razlogov, zakaj se drama Gospoda Glembajevi, ki je bila krstno uprizorjena v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču leta 1929, vedno znova vrača na gledališke odre.

Drama Gospoda Glembajevi, ki je postavljena v čas avstro-ogrske monarhije, je po kronologiji dogajanja, ne pa po nastanku, prva iz znamenitega Krleževega cikla o, kot so zapisali v ljubljanski Drami, "patricijski družini, ki se je pogospodila s solzami in krvjo". Vanj sodita še drami V agoniji in Leda ter 11 novel. Na slovenskih odrih je bila drama doslej uprizorjena osemkrat, prvič leta 1930 prav v ljubljanski Drami.

Pri postavitvi predstave je ustvarjalce po besedah dramaturginje Mojce Kranjc zanimal predvsem moment, ki se dotika razpada nekega sistema vrednot, ki je veljal dolgo in je omogočal kariero članom družine Glembajevi, gledalec pa bo priča trenutku njenega strmoglavljenja.

Pomembna značilnost besedila je njegova večjezičnost. Igralci bodo tako poleg v slovenščini med drugim spregovorili v italijanščini, hrvaščini in nemščini. S tem so si po besedah lektorice Tatjane Stanič želeli predstaviti svetovljanskost Glembajevih, hkrati pa poudariti njihovo negotovost, saj te ljudi ne določa noben jezik.

Buljanova nova postavitev je zaživela v ljubljanski Drami, ker režiser meni, da ima tamkajšnji ansambel neverjeten potencial, ki v tem trenutku "enostavno vre". V vlogi Leoneja Glembaja, ki se po 11 letih "bega pred glembajevskim preklestvom" vrne v očetovo hišo, nastopa Marko Mandić. S pojavom Leoneja na površje privrejo vsa zamolčana vprašanja o družinski krivdi in krivicah.

Mandić je dejal, da je predstava postavljena v večerni, poletni čas, ko "imajo vsi svoje menstruacije in vročino najmanj 40". Dodal je, da je gostota besedila velika, na predstavi so vsi igralci delali zelo intenzivno, in izrazil upanje, da bo tudi na odru moč razpoznati vse plasti, skozi katere so se prebili v ustvarjalcem procesu. Večjezičnost besedila je pozdravil, saj na oder prenaša vsakdanje pogovore, v katere ljudje vstopamo z različnimi načini govora, tudi v različnih jezikih. "Prepričan sem, da gledalce ne bo oviralo to, da se vsake toliko pojavi stavek, ki ga ne razumejo, saj na odru spregovorijo druga izrazna sredstva," je dodal.

Poleg Mandića v glavnih vlogah članov družine Glembaj nastopajo Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Veronika Drolc, Matjaž Tribušon in Aljaž Jovanović, v predstavi pa se kot gostja pojavi tudi Ditka Haberl.

Buljanu je pri režiji kot asistent pomagal Robert Waltl, kot scenograf se je pri tej postavitvi prvič v karieri preizkusil sicer priznani hrvaški avdio-vizualni umetnik Dalibor Martinis, povečini avtorsko glasbo podpisuje Mitja Vrhovnik Smrekar, kostume pa je zasnovala Ana Savić Gecan.