Ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor je na novinarski konferenci dejal, da ima občutek, "da smo vsi emigranti tako ali drugače" ter da je veliko stičnih točk med našim svetom in trenutno družbeno situacijo ter Emigrantoma, ki ju je Mrožek napisal pred 50 leti. Spomnil je, da so čez Slovenijo šle reke emigrantov, a se ob tem pravzaprav nikoli nismo spraševali, kdo so, kakšne so razlike med njimi samimi in kakšen je bil njihov družbeni status v okoljih, iz katerih prihajajo.

Dramaturg predstave Milan Ramšak Marković je izpostavil, da emigrant danes predstavlja nekaj popolnoma drugega, kot je tedaj, ko je bil Mrožek sam prebežnik. Mrožek je namreč leta 1963 zapustil Poljsko in pobegnil najprej v Italijo, nato pa v Francijo. V Mrožkovem času so bili po dramaturgovih besedah emigranti v glavnem disidenti in ljudje, ki so iz vzhodnega bloka bežali na Zahod, danes pa ob besedi emigrant običajno pomislimo na ljudi, "ki so izključeni iz političnega in etičnega sistema in ne obstajajo".

Emigranta v njihovi predstavi sta človeka, ki pripadata temu političnemu sistemu. Verjetno sta iz Vzhodne prišla v Zahodno Evropo. Lahko bi ju razumeli tudi kot katerokoli skupino deprivilegiranih ljudi v sistemu. Mrožek, ki je verjetno izhajal iz osebne izkušnje, pa je v nasprotju s tem, kako emigrante običajno obravnavamo danes, prepoznal, da ne gre za kompaktno skupno ljudi, ampak da obstajajo jasne razlike med njimi. In prav to je že od vsega začetka pritegovalo tudi ustvarjalce predstave.

Zgodba enodejanke se odvija na novoletno noč v življenju dveh imigrantov - intelektualca (političnega, ideološkega migranta) in fizičnega delavca (ekonomskega migranta). Skozi dialog med njima pride do soočenja dveh radikalno drugačnih pogledov na svet in to v razpletu pusti tujca prepuščena samima sebi in brez iluzije o srečnemu koncu, je v gledališkem listu zapisala režiserka.

Na novinarski konferenci je izpostavila, da emigranta prihajata iz neimenovane države in se tudi nahajata v neimenovani državi. Čeprav prihajata iz popolnoma različnih svetov, ju, ker sta sostanovalca v sobi, gledamo kot celoto. Razlike med njima so se odločili uprizoritveno prikazati skozi njuni telesi tako v igri kot tudi v režiji. Gledalec tako skozi njuni telesi gleda koncepta v ozadju.

V predstavi nastopata Nejc Cijan Garlatti kot AA in Marko Mandić kot XX. Cijan Garlatti, ki je prevzel vlogo intelektualca, je povedal, da ga je že na začetku procesa vznemirilo tujstvo med likoma in kje najti razlog za sobivanje, ki transcedentira banalni razlog plačevanja najemnine in eksperimenta, ki ga vodi, kje je "trenutek, ko gre čez", da "išče človeka, čeprav je prepričan, da je samo objekt". Mandić je dodal, da sta režiserka in dramaturg v predstavi "odlično zgostila probleme in kaj so osnovne silnice, kjer se gibljeta protagonista" ter da jim je uspelo spregovoriti o današnjem času "zelo direktno, ne da bi dokumentarno kazali določene stvari".

Prevod podpisuje Uroš Kraigher, za tokratno uprizoritev je redakcijo opravila Darja Dominkuš. Scenograf predstave je Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš.