Hribarjeva in Luštek sta po besedah umetniške vodje Sanje Nešković Peršin uspela ustvariti kreacijo za baletni ansambel, ki je narejena po meri teles in karakterjev plesalcev. Tako so predstavo skupaj s koreografoma in dramaturgom Jašo Kocelijem ustvarjali tudi plesalci.

Kot je na novinarski konferenci povedal Luštek, predstava ponuja zgodbo baletnika oziroma njegovega telesa in ne prinaša dodatne, zunanje zgodbe. S Hribarjevo sta želela združiti oba koncepta - tako klasični in sodobni balet. Po besedah režiserja Kocelija, ki se je tokrat preizkusil tudi kot dramaturg in oblikovalec luči, predstava nosi značilni avtorski podpis tandema. Umetnika poskušata odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni klasičen balet v sodobnosti, kar storita z razstavljanjem elementov baleta in novim ustvarjanjem zgodbe.

Naslov predstave se nanaša na srce in meso, ki po Luštkovih besedah oba določata veliko stvari. Umetnika je zanimalo, kaj vse lahko določa predstavo, je to srce, le meso, mašinerja, morda odnosi, duša.

Za scenografijo predstave, kjer ni klasične scene, je poskrbel Darjan Mihajlović Cerar, za kostume pa Branka Pavlič.

Zasedba plesalcev je številčna. Plesalec Petar Đorčevski je dejal, da je projekt prinesel povsem nov način gibanja, s čimer se je strinjala tudi plesalka Kristina Aleksova. Kot je menila, je projekt pokazal na nov potencial ansambla.

Plesalce spremlja godalni godalni kvartet z opernima solistkama Norino Radovan v alternaciji z Galjo Gorčeva in Rebeko Radovan v alternaciji z Zdenko Gorenc. Glasbena vodja in dirigentka je Živa Ploj Peršuh. V predstavi zazvenijo dela slovitih skladateljev, kot so Maurice Ravel, Jacques Offenbach, Gioacchino Rossini, Sergej Rahmaninov, Sergej Prokofjev, Bela Bartok in Frederic Chopin.

Kaktusi so bili od premiere leta 2010 uprizorjeni že v 40 baletnih hišah po vsem svetu, je poudarila Nešković Peršin. Ekman, ki v Ljubljano prihaja tik pred predstavo, je po besedah asistenta koreografa Fernanda Troye znan po tem, da gradi na tesnem sodelovanju med plesalci in glasbeniki.

Obenem slovi tudi po tem, da so njegove stvaritve del procesa, ki se ves čas spreminja. Kot zanimivost je omenil, da ima Ekman veliko idej, ki jih želi vse preizkusiti na plesalcih in se šele nato odloči, katero izmed njih bo uporabil pri končni različici projekta. Tako tudi slovenske plesalce čakajo še zadnje spremembe detajlov, je povedal Troya.

Predstava Kaktusi, kot je zapisal Ekman, govori o tem, "kako opazujemo umetnost in kako pogosto čutimo potrebo po njenem analiziranju in 'razumevanju'". Predstava je tudi svojevrstna razprava o umetniški kritiki, saj jo je Ekman ustvarjal v obdobju, ko ga je sleherni zapis o njegovem delu zelo pretresel. "Ni se mi namreč zdelo pošteno, da o tem, o čemer moje delo v resnici govori, v imenu vseh odloča le en človek," je zapisal.

V predstavi bo mogoče prisluhniti skladbam Franza Schuberta, Joseph Haydna in Ludwiga van Beethovna. Baletnike bosta spremljala godalni kvartet in Orkester SNG Opera in balet Ljubljana.