Kot so na novinarski konferenci povedali ustvarjalci predstave, Jutranja zvezda prinaša preplet najrazličnejših zgodb ljudi ob vpletanju mistike in fantastike in hkrati nudi vpogled v intimen Knausgårdov svet. Kot je povedal umetniški svetovalec Robert Waltl, gre za izjemno potovanje v Knausgårdov svet, ki pa zahteva ne samo veliko koncentracijo igralcev in vseh okrog odra, ampak tudi gledalcev, ki bodo morali biti pozorni ne samo kot gledalci, ampak tudi kot poslušalci. "Gre za res izjemno skrbno stkane zgodbe, ki se bliskovito prepletajo," je dodal.
Goran Vojnović je povedal, da mu je bil največji izziv pri pisanju dramatizacije, kako preplesti, narediti veliko predstavo s tolikšno zasedbo in hkrati ohraniti občutek, da gre vseeno za nekaj precej intimnega.
Po besedah Ivice Buljana Jutranja zvezda ponuja vse, kar si želi sodobno gledališče in prinaša celo serijo mikrodram, ki se ukvarjajo z različnimi družinskimi težavami do odnosov med srednjo in starejšo generacijo. Vsemu je dodan "spielbergovski element" jutranje zvezde, ki lahko deluje kot globalna nevarnost ali želja po daljnih vesoljih kot vir utehe v težkih trenutkih življenja.
Ravnateljica ljubljanske Drame Vesna Jurca Tadel je pojasnila, da so predhodno iskali besedilo, ki bi ga lahko postavili ob bok Antigoni in bi bilo tudi njen kontrast. Z razliko od velikih vprašanj, ki jih odpira Antigona, bi se ta tekst ukvarjal s sodobnim svetom, "z ljudmi tukaj in zdaj". V Jutranji zvezdi se tako prepletajo zgodbe ljudi, ki so "vpleteni in prepleteni v razne zgodbe, vsi pa zaznamovani s tem, da se na nebu pojavi nenavadno telo, kar potem postavi v posebno luč pravzaprav vse, kar se jim dogaja".
Eden od razlogov za Jutranjo zvezdo na gledališkem odru Drame je bilo po besedah ravnateljice tudi ta, da Drama mora uprizarjati takšna velika dela, saj so edino gledališče, ki si lahko privošči tovrstne predstave s tako velikim ansamblom - v predstavi nastopa skoraj polovica ansambla Drame, ki se jim na odru kot gosti pridružijo še otroci.
Igralka Polona Juh je izpostavila vseenost, ki se ji prepuščajo liki v Jutranji zvezdi. Liki, ki so na nek način že mrtvi, se prepuščajo vseenosti, v najrazličnejših prizorih pa je bilo zanjo zanimivo prav to, da se ljudje, ki se ukvarjajo s seboj, s svetom okoli sebe, s tem ne ukvarjajo poglobljeno, ampak nekako preskakujejo svoje probleme in se v resnici nikakor ne morejo izviti iz krogotoka.
Na njene besede se je navezala tudi Pia Zemljič, ki je dodala, da si liki v Jutranji zvezdi, ki jim slednja mistično ponudi nekaj nenavadnega, mogoče up, mogoče željo, mogoče nekaj, da bi vendarle lahko vzeli svoje življenje v svoje roke in kaj spremenili. A si tega bodisi ne upajo ali preprosto ne znajo.
Marko Mandić je dodal, da se predstava ukvarja tudi s kraljestvom mrtvih in vprašanjem, kaj se zgodi po smrti in kje so že umrli naši bližnji in tudi ponudil odgovor: "Očitno jih mi nosimo s sabo in nas marsikdaj ti mrtvi celo ovirajo, kakšni nas tudi spodbujajo," je povedal.
Avtor glasbe je Mitja Vrhovnik Smrekar, ki je povedal, da gre pri predstavi za množico paralelnih dogajanj, ki so razbita na kratke prizore, zato je funkcija glasbe na nek način krojaška. Moral je "šivati, da stvari tečejo".
V Jutranji zvezdi bodo poleg že omenjenih igralcev nastopili Vojko Zidar, Petra Govc, Uroš Fürst, Jakob Merkač, Ivan Javornik, Brina Miholič, Gregor Baković, Nina Valič, Silva Čušin, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Iva Babić, Janez Škof, Matija Rozman, Eva Jesenovec, Jaš Fujs, Saša Pavček/Zvezdana Mlakar, Maja Sever, Gorazd Logar, Valter Dragan in Maja Končar.
Prav zaradi otrok, ki sodelujejo v predstavi, bodo sobotna premiera in vse ostale ponovitve ob 18. uri, razen 26. oktobra, ko je Jutranja zvezda na sporedu ob 17. uri.