Vsi omenjeni dogodki so del projekta Basaglia, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 Nova Gorica - Gorica. Posveča se delu revolucionarja psihiatrije Franca Basaglie, ki je najbolj znan po svojem zagovarjanju ukinitve psihiatričnih bolnišnic. S tem je ljudem vrnil njihovo človečnost. Kot piše na spletni strani projekta EPK, je poudarjal pomembnost zgodovine in socialne enakosti pacientov.
V sklopu projekta je bila v nedeljo v Kulturnem centru Španski borci v Ljubljani na ogled gledališka predstava z naslovom Quelli di Basaglia ... a 180°, ki so jo izvedli člani tržaške Akademije norosti (Accademia della Follia). Gledalci so lahko spremljali ključne faze Basaglievega dela. Predstava je bila v italijanščini s slovenskimi podnapisi.
Drevi pa bo v ljubljanskem Mestnem muzeju potekal večer, posvečen Francu Basaglii z naslovom Basaglia, onstran zidov. Uvodoma bosta zbrane pozdravila direktorica Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji Verena Vittur in programski direktor GO! 2025. Stojan Pelko. Sledila bo projekcija dokumentarca Trst pripoveduje Basaglio, ki ga bo napovedala režiserka Erika Rossi. Film prikazuje težavno pot, ki jo je prestala ekipa Basaglie, da je psihiatrično bolnišnico uspešno spremenila v ustanovo za zdravstveno nego in tako ljudem povrnila njihovo identiteto in dostojanstvo.
Večer se bo sklenil z okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali direktorica Centra za duševno zdravje v Trstu Alessandra Orietti, psihiater in soavtor dveh knjig o Francu Basaglii Mario Colucci, Basaglieva sodelavka in direktorica tržaške Akademije norosti Angela Pianca ter izredni profesor na Fakulteti za socialno delo Vito Flaker. Moderatorka bo Andreja Rafaelič, raziskovalka na Inštitutu RS za socialno delo. Srečanje bo v italijanskem in slovenskem jeziku s tolmačenjem. Vstop je prost do zasedbe prostih mest, piše na spletni strani EPK Nova Gorica - Gorica.
Italijanski psihiater in nevrolog Franco Basaglia (1924-1980), oče sodobnega pojmovanja psihiatrije, je bil pobudnik zakona št. 180 iz leta 1978, s katerim je Italija presegla poprejšnjo naravnanost institucije in se usmerila v zdravljenje duševne bolezni ob spoštovanju človekove osebnosti, ne pa z njenim uničevanjem. Svojo revolucijo, ki še danes navdihuje številne države po svetu, je začel prav v Gorici. Leta 1958 je namreč v Padovi dobil mesto predavatelja psihiatrije, a je zaradi svojih idej naletel na odpor v akademskem svetu. Tako je moral tri leta pozneje zaradi političnih in znanstvenih razlogov opustiti univerzitetno kariero in je v Gorici prevzel vodenje psihiatrične bolnišnice.