Trije habitati - visokogorje, nižinski travnik in močvirje - razgrinjajo lepoto bivanja in neverjetni svet rastlin ter obenem tudi njihov boj za preživetje, sposobnost prilagajanja in simbiozo s preostalimi živimi bitji, so vsebino predstave povzeli v lutkovnem gledališču.

Uprizoritev, namenjena starejšim od 12 let, razpira občutljivost do rastlin in zavedanje, da imajo tudi one svoje življenje. Hkrati pa osvešča, kako ta samosvoj, dragocen in kompleksen ekosistem propada.

V časih, prenasičenih z informacijami in apokaliptičnimi napovedmi, se odpira vprašanje, kako se posameznik spoprijema s tragično sedanjostjo. Predstava, ki gledalce popelje v središče ustvarjanja dokumentarnega filma, prevprašuje način ustvarjanja informacij in način dokumentiranja tragike. Odpira vprašanje, ali so katastrofalne informacije o trenutnem stanju našega planeta dovolj ali od nas zahtevajo večji emocionalni in aktivistični angažma, da bi to tragiko zares zaobjeli.

Soavtorica koncepta je ob Grabnarju Tjaša Bertoncelj, tudi dramaturginja predstave. Scenografka je Sara Slivnik, kostumografka Tina Bonča. Za glasbo in oblikovanje zvoka je poskrbel Eduardo Raon, avtorica videa je Vesna Krebs.

Tin Grabnar se že od zgodnjih let udejstvuje na področju performativnih in uprizoritvenih praks. Polje njegovega zanimanja sega tako v klasično kot tudi alternativno, lutkovno in dokumentarno gledališče, so spomnili v LGL.

V svojih predstavah tematizira sodelovanje, skupnost, skupinsko dinamiko in nemoč. Raziskuje gledališko komunikacijo, preverja širok spekter različnih uprizoritvenih strategij in vzpostavlja skupinski proces nastajanja predstave. Za predstavi Nekje drugje in Tihožitje v produkciji LGL je prejel več domačih in mednarodnih nagrad.