Predstavo je bilo po besedah umetniške vodje gledališča Jere Ivanc na slovenskih odrih nazadnje mogoče videti pred desetletjem. V LGL sodi v linijo predstav za mlade, ki so jo v prejšnji sezoni začeli s predstavo Leonce in Lena v režiji Ivane Djilas. Tokrat je k sodelovanju povabila Matjaža Zupančiča, s katerim sta hitro našla primerno besedilo.

Zupančič je Inštrukcijo označil kot dramsko umetnino, pri kateri je v prvi vrsti pomembna interpretacija njene strukture. Igra ne potrebuje hitropotezne aktualizacije, zahteva pa veliko igralskega artizma, meni režiser. V skladu z modernističnim jedrom igre so poskušali izhajati iz principa "manj je več", zato so na odru, poleg igralcev, le še kavč, lutka in kocka. Ključen podton v igri pa je malce drugačno branje razmerja med služkinjo in profesorjem.

Glavna obsesija igre je po Zupančičevih besedah jezik, ki ima tudi jasno dramaturško funkcijo in pelje v dominacijo profesorja nad učenko. Kot je zapisal v gledališkem listu, "lahko za Inštrukcijo rečemo, da je onkraj besed skrito vse. Ker ne povedo ničesar. Jezik pelje v zločin. Zato 'tragika jezika', kot jo je formuliral Ionescov modernizem, danes zveni srhljivo aktualno. Vsekakor pa Inštrukcija ostaja igra o nasilju: o mentalnem in fizičnem nasilju. Igra pripelje burlesko čez rob absurda; komedija za seboj pusti strah".

V predstavi nastopajo Boris Ostan k.g., Asja Kahrimanović in Nina Skrbinšek. Prevod je delo Aleša Bergerja, scenograf predstave je Alen Ožbolt, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov.