"V predstavi sem si želela odpreti vprašanje izbire posameznikov, ki šele vstopajo v življenje. Ne vem, ali so to 13-letniki ali 20-letniki. Gre za tiste, ki so na meji, da bi uresničili svoje sanje in želje o tem, kakšno naj bi njihovo življenje, ko bodo enkrat odrasli, svobodni in samostojni. Sledi pa moment spoznanja," je povedala Djilasova. Po njenih opažanjih posameznik v današnji družbi svoje sanje le redko uresniči. Po njenem mnenju je danes vsakdo že vpet v naprej določen scenarij, sanje pa se na koncu izkažejo le za " mladostni trening".

Predstavo so ustvarjalci mladim poskušali približati tudi tako, da so raziskovali, kakšne estetike, slogi in glasba so jim blizu. Od današnjih mladih se pričakuje, da so uspešni, posebni in ustvarjalni, čemur, tako ustvarjalci predstave, niso kos. Navdih za predstavo so po besedah Djilasove našli tudi v grafitarjih, ki jih razumejo kot revolucionarje, saj svoja intimna sporočila z mimoidočimi delijo anonimno in brez želje po velikem uspehu.

Večino dramskega besedila so prelili v songe, ki jih je uglasbil Boštjan Gombač. "Delali smo predstavo, ki bi komunicirala z generacijo mladih in ne govorila, kaj si mi, malo starejši, mislimo o njih," je poudarila režiserka.

Romantično komedijo Leonce in Lena je Büchner (1813-1837), ki je veljal za vsestransko nadarjenega "enfant terribla" svojega časa, napisal leta 1836. Kljub skorajda 200-letnemu zamiku pa je njegovo besedilo, v katerem je ustvaril kolaž izsekov iz besedil znanih avtorjev, kot sta Alfred de Musset in William Shakespeare, še vedno aktualno.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala avtorica priredbe komedije in dramaturginja Tatjana Doma, je Büchnerju s tem "brezsramnim kolažiranjem" uspelo naslikati ostro kritiko družbe. Po njenih besedah je Büchner s komedijo podal sporočilo, da je življenje zgolj igra lutk, saj je življenjska pot posameznika vnaprej določena.

Drama Leonce in Lena pripoveduje o mlademu princu Leonceju (Jernej Čampelj), ki se upira vsem družbenim konvencijam, ker se mu zdijo dolgočasne. Ne želi se poročiti z določeno princeso in naslediti kralja ter prevzeti njegove obveznosti. Nekega dne spozna Leno (Ana Hribar), za katero ne ve, da je princesa, in se vanjo zaljubi. Mlada se odločita za skrivno poroko, a na koncu ugotovita, da sta storila prav tisto, kar je družba od njiju pričakovala.

V predstavi poleg Čamplja, gosta ansambla LGL, in Hribarjeve nastopajo še Iztok Valič, Jernej Kuntner, Alenka Tetičkovič, Jan Bučar, Nina Ivanič ter Matevž Müller kot gost. Scenografijo predstave je zasnoval Branko Hojnik, kostume pa Jelena Proković.

V LGL veliko pozornosti posvečajo kulturni vzgoji mladih, na letošnjem programu imajo zato kar nekaj predstav namenjenih prav tej skupini, je poudaril direktor gledališča Uroš Korenčan. Dodal je, da so pred ansamblom LGL v prihodnjih mesecih še študij nove lutkovne produkcije Makalonca, pa tudi gostovanji na kongresu in lutkovnemu festivalu Unime na Kitajskem ter na festivalu v Srbiji.