Omerzu je z Gledališčem Konj, ki ga je ustanovil skupaj z Janom Zakonjškom, že na začetku 90. let minulega stoletja prinesel v slovenski prostor novosti in nekatere posebnosti. In to predvsem v lutkarstvo za odrasle, katerim je bila namenjena večina njihovih predstav.
Uvedel je vrsto tehnoloških novosti, predvsem pa je bila povsem drugačna in presenetljivo nova likovnost predstav. Bila je preprosta a hkrati ekspresivna z izrazito osebno poetiko, gledališče pa je ponudilo vsebinsko zahtevnejši repertoar. Kot poudarjajo v Obalnih galerijah Piran, pri Omerzujevih predstavah predstavlja likovna podoba njihovo bistvo, saj vodi tako režijo kot dramaturgijo in ustvari samodejni ritem predstave.
V svoje predstave je Omerzu rad vključuje lutko - avtomat. Vendar ne zato, ker bi se rad znebil animatorjev, ampak zato, ker dajo predstavi posebni pospešek.
Pri oblikovanju lutk uporablja tradicionalne materiale na drugačen način. Lutke snuje iz papirja ali iz lesa. Včasih kombinira les in stiropor. V prid likovne izraznosti izkoristi tudi samo tehnologijo lutk. Za razliko od "starih estetov", ki so tehnologijo lutke skrivali, jo Omerzu razkriva. Pogosto tudi kombinira več lutkovnih tehnik.
Lutke je že večkrat postavil v galerijski prostor ter pokazal njihov animacijski in dramaturški potencial, ko skupaj s prostorom in svetlobo ustvarijo čarobno doživetje.
V obeh prostorih Galerije Loža je Omerzu razvrstil lutke in avtomate iz predstav Hiša Marije pomočnice, Prepovedane ljubezni, Svetnik Krespel, Krobat in še nekaterih drugih ter jih hkrati soočil z nekaterimi elementi svojih prostorskih galerijskih inštalacij Omizij in Solz. Razstava bo na ogled do 27. novembra.
Omerzu se je rodil leta 1955 v Brestanici. Po študiju na Pedagoški fakulteti v Ljubljani se je izpopolnjevanje v Pragi. Leta 1993 je ustanovil Gledališče Konj kot raziskovalni laboratorij sodobnega lutkarstva. Danes je samostojni umetnik, pred tem je bil zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana. V letih 1994-1996 je redno sodeloval z lutkovnim gledališčem Minor v Pragi. Sodeloval je še s številnimi drugimi gledališči. Poučeval je na Gledališki in lutkovni šoli v Ljubljani ter likovno urejal revijo Lutka.
Omerzu je tudi ilustrator. Od leta 1994 do danes je ilustriral 20 knjig, je tudi stalni sodelavec revij Cicido in Ciciban. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim je leta 2006 prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko trilogijo Misterij življenja in smrti.