Predstava je prva dramatizacija kolumn, ki jih je Rudanova več let pisala za hrvaški tednik Nacional. Po njenih besedah je to prava shakespearejanska predstava o ženskah, ki so se ji že na predpremieri pridružili simpatični nesporazumi. Po koncu predstave naj bi jo namreč novinarji spraševali, koliko časa je potrebovala, da je življenjsko zgodbo Tomičeve prelila na papir.

Kolumne so nastajale sedem let in so doživele dober sprejem tudi med trdimi platnicami - na Hrvaškem in v Srbiji so prodali več deset tisoč izvodov. Ob tem uspehu se je Rudanova zahvalila svojemu možu, brez katerega ne bi bilo nič: "Če pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, moram dodati, da za vsako uspešno žensko obleži več moških." Rudanova tematizira kult mladosti in lepote, materinstvo, mačizem, splav, katoliško cerkev, politično korupcijo in socialne razmere v tranzicijskem času.

Kot je povedal Bulc, je na knjigo naletel pred dvema letoma in takoj pomislil na monodramo s Tomičevo v glavni vlogi. V zadnji fazi dramatizacije sta skupaj "brala in cepila besedilo" ter ga približevala naravni govorici. Po njegovih besedah predstava "ostro in čustveno" govori o slovenski realnosti. Rudanova dodaja, da le norci govorijo resnico in sama, kot pravi, sodi mednje.

Tomičeva je povedala, da s predstavo obeležuje tudi četrt stoletja svojega ustvarjanja in desetletje, ki ga je preživela kot samostojna kulturna delavka. Nedeljska predpremiera ob stoječih ovacijah je bila zanjo praznik: "Jokala sem, ganjena in srečna se veselim premiere."

Po besedah Barice Smole, ki je kolumne prevedla leta 2009 za knjižno izdajo založbe Goga, besedilo Rudanove pripoveduje resnico, ki jo pogosto zamolčujemo. Slovenska fraza "govoriti po pravici" je zato morebiti ustrezna, saj smo "v zadnjih 20 letih demokratične depresije spoznali, da pravica in resnica nimata povezave", je dejala Smoletova.

Kot je še dodala, imamo Slovenci za moški spolni organ več besed kot Hrvati, sama pa se je oprla na slovarski izraz. Predstava po njenih besedah "popravlja terminologijo" in uvaja več izrazov.

Predstavnik gledališča za javnost Rok Avbar je na današnji novinarski predstavitvi spregovoril tudi o plakatu za predstavo, ki se je znašel ob volilnem plakatu za kandidatko za ljubljansko županjo in v javnosti pritegnil nemalo pozornosti. Kot je pojasnil, na postavitev plakata niso imeli vpliva. Ob tem je medije pozval, da bi lahko toliko pozornosti, kot so jo namenili neljubemu dogodku s plakatom, tudi sicer namenili produkciji neodvisne kulture.

Kostumografija je delo Zorana Garevskega, luč je oblikoval Gregor Mohorčič.