Kot je zapisala režiserka, so Romea in Julijo umestili na igrišče - igrišče kot prostor igre odločevalca in igrišče kot prostor otroštva, stkanega iz nasilja. "Samo ena, na prvi pogled naivna podrobnost, lahko spremeni tokove, v katere smo si, pogubljajoč sami sebe, drznili vstopiti. Samo ena, na videz smešna stvar lahko prepreči, da nam otroke ubijejo tisti, ki so jim orožje položili v roke. Samo ena, na videz šibka stvar, lahko v nas ohranja človeka, in to je ljubezen," so na spletni strani gledališča navedli režiserkine besede.

"Tisti, ki so rojeni v sovraštvu, nanjo nimajo odgovora, molčijo. Nam bo kot družbi uspelo, da ji utrdimo pot ali bomo vedno znova verjeli manipulatorjem in tako zapravili še zadnjo priložnost za preživetje? Bomo rešili ljubezen ali za vedno potonili v sovraštvu? Bomo dovolili otrokom, da se imajo radi ali ne? Komu to ustreza," se sprašuje režiserka.

V gledališču so Romea in Julijo, tragedijo o prepovedani, nemogoči in neustavljivi ljubezni, opisali kot zgodbo o sovraštvu in ljubezni, o prevzetnosti in nestrpnosti, o vzvišenosti in omejenosti duha, zgodbo poezije in nasilja. Pripoved o svetu sovraštva, v katerem se ljubezen izpolni v smrti. Tragedijo iz renesančnega sveta, ki govori za vse čase in o vseh časih, tudi našem.

Predstava je nastala v koprodukciji Gledališče Koper in Narodnega gledališča Republike Srbske v Banjaluki. Uprizoritev je dvojezična, nastala je po prevodih Otona Župančiča ter Živojina Simića in Sime Pandurovića.

V naslovnih vlogah igrata Nataša Perić in Mak Tepšić, poleg njiju pa še Aleš Valič, Boris Šavija, Aleksandar Stojković, Mojca Partljič, Miljka Brđanin, Rok Matek, Bojan Kolopić, Blaž Popovski, Igor Štamulak, Dragana Marić, Danilo Kerkez, Senad Milanović in Anando Čenić.

Dramaturginja je Tijana Grumić, scenografinja Dragana Purković Macan, kostumografinja Jelena Vidović, avtor glasbe Nenad Kojić, oblikovalec svetlobe Radomir Stamenković.