Kot je še povedal Golob, predstava govori tudi o Bogu, ljubezni, zločinu, človeški svobodi, morali in etiki. Ocenil je, da je monodrama Žalostinke iz srca Evrope zanimiv projekt s stališča organizacije in izvedbe, prinaša pa tudi umetniški naboj.

Poetična dramska predloga Žalostinke iz srca Evrope je nastala leta 2007. Smeds si je za izhodišče vzel roman F. M. Dostojevskega Zločin in kazen. V njem glavni junak Rodion Romanovič Raskolnikov v imenu višjega cilja zagreši zločin, ga sprva zanika, nato prizna, se pokesa in začne služiti katorgo v Sibriji. Zahvaljujoč zvesti Sonji ga po izpustitvi čaka novo življenje.

Smeds je celotno vizuro preusmeril v Raskolnikovo izvoljenko Sonjo Marmeladovo. Ona je glavna in edina junakinja, z njenimi besedami se pred gledalci uteleša njen oče Marmeladov, pijanec, ki hčerko sili v prostitucijo, da mu lahko plačuje pijačo, ob njem pa se utelešajo še mačeha, ki izgubi razum, Sonjini polbratje in polsestre, oderuška starka Aljona Ivanovna ter mladenič, ki lepega dne vstopi v njeno življenje s svojo veliko skrivnostjo.

Bolj kot filozofska in moralna dimenzija upravičenosti zločina ter posledično zanikanje, občutek krivde, priznanje zločina ter sprava, s katero sta obsedena Slovana Raskolnikov in Dostojevski, Skandinavca Smedsa zanima vprašanje obstrancev v sodobni Evropi. Prostitutke, pijanci, morilci, ljudje z družbenega dna - to je svet, pred katerim si tudi današnja bogata in bleščeča Evropa zatiska oči in ki zaradi rastoče revščine vse glasneje opozarja nase, so zapisali v gledališču.

V monodrami Žalostnike iz srca Evrope igra Maša Grošelj. Prevod podpisuje Julija Potrč Šavli, dramaturginja je Alja Predan, scenograf Teemu Nurmelin, kostumografka Tina Bonča, avtor glasbe in zvoka Ville Hyvonen, oblikovalec svetlobe Teemu Nurmelin, oblikovalca videa Teemu Nurmelin in Ville Hyvonen, lektorica Živa Čebulj.