V gledališkem muzeju odgovori štirih kostumografinj na Plečnika

Te skozi svoja dela poskušajo odgovoriti na vprašanje, ki ga zastavlja naslov razstave, je poudaril Svetina in dejal, da je prav, da Plečnik ne ostaja samo v domeni arhitektov in arhitekture, saj je s svojo arhitekturo, tako sakralno kot posvetno, ustvaril znamenit prostor, v katerem Slovenci danes živimo.

Idejna avtorica projekta Ivanka Apostolova, ki od leta 2001 živi in deluje med Ljubljano in Skopjem, je poudarila, da gre pri razstavi za nepretenciozno provokacijo. Kot je zapisala v razstavnem katalogu, jo je zanimala dramskost Plečnikove arhitekture kot kreativno in interpretativno izhodišče za umetnike. Dodatno motivacijo ji je predstavljala delitev umetnikov na tiste, ki Plečnika "sovražijo" in tiste, ki ga hvalijo in navajajo za zgled.

K sodelovanju je povabila Petro Veber, Belindo Radulović, Vasilijo Fišer in Matejo Benedetti, ki jih, kot je dejala, občuduje, saj so izjemne scenografinje in kostumografinje. Režiserja tokrat ni bilo, kot kustosinja se je namreč odločila začrtati le rdečo nit razstave, sicer pa je avtoricam pri njihovem delu pustila popolno svobodo in avtonomijo, je poudarila.

Mateja Benedetti je kot najbolj smiselno videla upodobitev tistega predmeta, ki je za rimskokatoliško cerkev najsvetejši - monštrance. To je izdelala iz bombaža in lesa. Delo Vasilje Fišer nosi naslov Kalejdoskop, Petra Veber in Belinda Radulović pa sta zasnovali instalacijo, v kateri se gibljeta med različnim razumevanjem Plečnikovega sveta, simbolov sakralnega sveta, današnjega sveta in magije števil, piše v katalogu.

Vebrova je na današnji novinarski konferenci še opozorila na odnos do scenografov in kostumografov v Sloveniji. Kot je dejala, so ti v gledališču tako rekoč nevidni, pa čeprav je vizualni izgled predstave zelo pomemben.