V pariškem gledališču Comedie Francaise bodo do julija uprizarjali Molierove igre. V soboto jih je uvedla izvirna cenzurirana verzija komedije Tartuffe. Med drugim ji bodo sledile komedije Ljudomrznik, Namišljeni bolnik, Skopuh in Žlahtni meščan. Gledališče v bližini muzeja Louvre je "zasidrano v četrti, kjer je živel in umrl in kjer je povsod v zraku," je povedala igralka Comedie Francaise Dominique Blanc ter dodala, da Moliera jemlje kot prijatelja.
Tudi Versaillesu, kjer je Moliere užival pokroviteljstvo francoskega kralja Ludvika XIV., bodo nekaj njegovih najbolj znanih iger uprizorili v izvirni različici, kot so nastale v sodelovanju z baročnim skladateljem Jeanom-Baptistom Lullyjem. V mestecu na zahodnem obrobju Pariza sicer vsako poletje pripravijo Molierov mesec, po sobotnem odprtju Molieru posvečene razstave pa bodo maja odkrili še kip, ki ga bo izdelal francoski kipar Xavier Veilhan.
V Nacionalnem centru gledaliških kostumov CNCS v Moulinu bodo konec maja odprli razstavo Moliere v kostumih, v Pariški operi pa bodo jubilej obeležili s predstavo Moliere v glasbi, ki bo na sporedu od septembra.
Moliere (1622-1673), s pravim imenom Jean-Baptiste Poquelin, se je rodil v Parizu kot sin dvornega izdelovalca tapiserij. Šolal se je na ugledni ustanovi College de Clermont. Leta 1643 je ustanovil gledališko skupino L'Illustre Theatre. Po neuspehu se je v letih 1645-58 preživljal kot potujoči glumač, pisec veseloiger in vodja gledališke skupine. Od leta 1658 se je s podporo vojvode Orleanskega pridobil naklonjenost kralja Ludvika XIV. Uprizarjal je igre v pariškem gledališču Theatre du Petit-Burbon, od 1661 v Palais Royal. Od 1665 je bil kot vodja skupine Troupe du Roi, kasneje je iz nje nastalo znano pariško gledališče Comedie Francaise, pod posebno zaščito kralja.
Velja za enega največjih komediografov in najpomembnejšega predstavnika francoske klasične komedije. Izhajajoč iz tradicije starogrških in rimskih komediografov ter comedie dell'arte, se je v 32 ohranjenih veseloigrah izkazal kot mojster situacijske komike ter bister in duhovit opazovalec družbe in človeških napak, navaja Veliki svetovni biografski leksikon.