Ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor je na četrtkovi novinarski konferenci izrazil navdušenje nad tem, da bodo v Drami na oder krstno postavili dramo enega največjih slovenskih režiserjev. Korunovo besedilo Sveti mož je postavljeno v zaprto meščansko družbo, v kateri se na podlagi izmišljotine ene od protagonistk veliko ljudi ubada s tem, ali se jim bo Sveti mož pridružil, jim pomagal, itd. "Čez nekaj časa, ko se veliko ljudi ukvarja z neko izmišljijo, ta začne obstajati," je namignil Samobor, ki je delo označil za neverjetno novo in sveže.

Dodal je, da ga ob vsakem branju doživlja na nov način, predstavlja pa "mešanico briljantnega humorja in neverjetne fantazije ter mešanico raznih slogov - od hude burleske preko absurda do tragikomičnih dramskih razsežnosti, ki so strašno spretno združene v jasno celoto z močnim sporočilom". Če bi se bralo vse like kot metaforo, bi lahko bili predstavniki slovenske zgodovine vse do danes, je menil Samobor.

Korunov dramski prvenec Svetovalec so lani uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem v režiji Nine Rajić Kranjac. Priznani režiser je povedal, da se je pisanja dram lotil po upokojitvi oziroma po tem, ko je ugotovil, da se mu je "nekako razblinil občutek za režijo". V obdobju, ko ga je obdajalo domotožje po teatru, si je želel preizkusiti, kako se razume z dramskim dialogom. Sveti mož je Korunovo drugo dramsko besedilo. Na vprašanje, ali je pretežno ženska igralska zasedba v igri zgolj naključje ali ne, ki mu ga je v intervjuju za gledališki list uprizoritve zastavila dramaturginja in urednica Darja Dominkuš, odgovarja: »Dialog sem začel s klobukom. Z opisom moje stare klofete, ki sem jo tiste dni slučajno zagledal na polici v predsobi. Dve ženski naj bi gledali klobuk in tuhtali, čigav je in če se da iz klobuka kako sklepati na lastnika. Ta je bil enkrat to, drugič nekaj drugega in tretjič nekaj tretjega. Dokler ni iz teh dolgotrajnih menjav in ugibanj naenkrat izstopil sveti mž, nekak himalajski menih. Obehžensk, ki sta se pojavili hkrati s klobukom, seveda nisem mogel kar takoj spoditi z odra. Začel sem fantazirati o njiju in počasi in postopoma sta se tako rekoč iz nič naredili dve hecni vlogi, ki sem jima dal ime Erika in Magda. Nekako sta se mi priljubili in postali sta, če sem hotel ali ne, os dialogov, ki se pletejo okoli njiju dveh in jim zdaj pravimo Sveti mož.«

V ospredje besedila je Korun postavil dve ženski, ker se mu zdi, da je radovednost pri ženskah bolj naravna, v smislu, da se ji ženske bolj radodarno prepuščajo, mehkejše so in zdelo se mu je, da jih je na nek način lažje prevarati z določenim videzom. Seveda pa so povsod izjeme in ni želel posploševati. Razkril je, da je prva gospa iz igre vdova, njen sin pa se pojavlja v vlogi umrlega moža, druga gospa, ki je gospodovalne narave in manipulira s člani družine in prijatelji, pa ima s svojim sinom težave. Igrata ju Silva Čušin in Saša Pavček.

Režija je bila zaupana Zupančiču, dolgoletnemu Korunovemu sodelavcu in učencu. Ta je opomnil na pomemben stavek v drami, ko ena od gospa reče: "Moja fikcija je moja last!"

Prav iz tega stavka po njegovih besedah izhaja glavni problem drame: "Kaj se zgodi, ko zasebno fikcijo družba začne prepoznavati kot nov smisel, si jo hoče prilastiti kot neko novo agendo, kot novo mesijanstvo preroka, ki naj bi svet postavil na nove, drugačne, boljše temelje in naj bi narodu kazal pot?" Prav v tem Zupančič vidi globoko ironijo igre, ki jo je že prvič bral kot "ironični portret slovenskega Godota".

Dramaturgijo podpisuje Darja Dominkuš, ki je menila, da bo Sveti mož za gledalce svojevrstna poslastica, saj se bodo lahko poistovetili z marsičem v njej. Poleg Silve Čušin in Saše Pavček v predstavi igrajo Vanja Plut, Barbara Cerar, Pia Zemljič, Jurij Zrnec, Gregor Baković, Gorazd Logar, Aleš Valič, Primož Vrhovec in Rok Vihar. Scenografijo podpisuje Janja Korun, kostumografijo pa Bjanka Adžić Ursulov. Avtor glasbene opreme je Vanja Novak, oblikovalec luči pa Andrej Hajdinjak.